       |
||||||||
 |
Preprečimo škodo tujerodnih
vrst ! Različni preventivni ukrepi za preprečevanje vnosa tujerodnih vrst v naravo predstavljajo temelj strateškega delovanja. Zaradi najrazličnejših poti vnosa in različnih tujerodnih organizmov, je potrebno ukrepe načrtovati sistematično in premišljeno ter pri tem zagotoviti tudi sodelovanje ustreznih sektorjev. Preprečevanje vnosa tujerodnih vrst sicer prinaša določene stroške, vendar je to vedno bistveno cenejše kot ukrepi odstranjevanja ali nadzora tujerodnih vrst, ki bi se razširle in povzročile okoljsko ali gospodarsko škodo.  Večina
preventivnih ukrepov je usmerjena v preprečevanje vnosa ali
širjenja tistih vrst, za
katere je že znano da so škodljivci pri nas ali v drugih
državah. To so večinoma organizmi, ki bi lahko
povzročili ekonomsko škodo v kmetijstvu in gozdarstvu ali pa
predstavljajo
grožnjo za zdravje ljudi. Invazivnost
tujerodnih vrst je zelo težko
napovedovati. Raziskovalci ekologije invazivnih vrst so si dolga leta
prizadevali, da bi lahko na podlagi značilnosti
vrst (npr. število semen) napovedali invazivnost
vrst. Dejanski odzivi vrst pa so bili pogosto ravno nasprotni od
pričakovanih. Zato danes velja, da je najboljši pokazatelj
potencialne invazivnosti dejstvo, da se je vrsta v kakšni
drugi državi že
izkazala za invazivno. Pozornost moramo še posebej nameniti
tistim vrstam, ki so invazivne na območjih s podobnimi
podnebnimi razmerami. Zato je zelo pomembno, da države pri pripravi
preventivnih ukrepov med seboj sodelujejo in si čim hitreje izmenjujejo
podatke pojavu novih tujerodnih vrstah.
Preventivne ukrepe
lahko razdelimo na naslednje sklope:
1.
Zakonodajni mehanizmi
so ključni za zagotavljanje pravnih podlag za izvajanje
preventivnih ukrepov, nadzora na mejah ter nadzora v naravi in
odstranjevanja
tujerodnih vrst. Poleg prepovedi uvoza ali posedovanja vrst, lahko
zakonodaja vključuje tudi druge ukrepe,
s katerimi se preprečuje neželene naselitve, na primer presojo tveganja za naravo
ali nadzor na mejah. Nacionalna
zakonodaja pa poleg tega določa
tudi delitev nalog in pristojnosti med
institucijami in sektorji. To je na področju tujerodnih vrst
še posebej
pomembno, saj na tem področju križajo interesi mnogih sektorjev. V
Sloveniji
mora biti nacionalna zakonodaja usklajena s pravnim redom Evropske unije.
Ker
so tujerodne vrste globalni problem, so na zakonodajni ravni pomembne
tudi mednarodne
konvencije in sporazumi, ki so za podpisnice pravno
zavezujoči in predstavljajo okvir delovanje na regionalni in globalni ravni.
2. Zgodnje obveščanje je sestavljeno iz sistema za zgodnjege odkrivanje tujerodnih vrst in sistema za obveščanje ustreznih institucij, javnosti in sosednjih držav. Pojavljanje nove tujerodne vrste v državi lahko za sosednje države pomeni opozorilo za začetek usmerjenih preventivnih ukrepov, bodsi pregledov na meji ali ciljnega iskanja tujerodnih vrst. Če vrste uspemo prestreči ob vstopu v državo, smo ustrezno izvedli preventivni ukrep. V kolikor pa je vrsta že v naravnem okolju pa mora biti na voljo ustrezen mehanizem za hitro ukrepanje, da lahko vrsto v fazi, ko je omejena na majhno območje, odstranimo iz narave. Na ta način preprečimo njeno širjenje in omejimo škodo. V Evropi je sistem zgodnjega obveščanja vzpostavljen le škodljive organizme rastlin in rastlinskih izdelkov ter za bolezni živali, še pa vedno nimamo celovitega sistema za zgodnje obveščanje o vseh skupinah tujerodnih vrst. 3. Ozaveščanje javnosti in ciljnih skupin, ki pomembno prispevajo k namernim ali nenamernim naselitvam tujerodnih vrste, mora biti sestavni del preventivnega delovanja. Javnost mora razumeti problematiko tujerodnih vrst in se zavedati (potencialnih) škodljivih posledic njihovega vnosa v naravo. Le tako bomo dosegli podporo javnosti in spoštovanje zakonskih ukrepov, s katerimi se omejuje aktivnosti ali pa določajo dodatne ukrepe pri trgovanju z blagom. Razumevanje javnosti moramo zagotoviti tudi pri izvajanju ukrepov odstranjevanja tujerodnih vrst iz narave. To je že posebej ključno, kadar odstranjujemo živali, saj lahko to v javnosti sproži etične pomisleke.
|
|
||||||
   |
 Podprto
s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in
Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. |
|||||||
