Pregled mednarodnih mehanizmov

Konvencija o biološki raznovrstnosti

Bernska konvencija

Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic

Alpska konvencija

Ramsarska konvencija

Mednarodna konvencija o varstvu rastlin

SPS sporazum

CITES konvencija

Konvencija UNCLOS

Bonnska konvencija

Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic

Pomembna določila o tujerodnih vrstah: Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic je nastal pod okriljem Bonnske konvencije.  Sporazum v členu III, 2g pogodbenice zavezuje, da med drugim "… prepovejo namerno vnašanje tujerodnih vrst vodnih ptic v okolje in storijo vse potrebno, da preprečijo nenamerno izpuščanje takih vrst, če bi tak vnos ali izpust posegal v ohranitveni status prosto živečega živalstva in rastlinstva; če so bile tujerodne vrste vodnih ptic že vnesene, pogodbenice z ustreznimi ukrepi preprečijo, da bi te vrste ogrozile domorodne vrste;". Del sporazuma je tudi akcijski načrt, ki v poglavju 2.5 Vnosi vrst, določa ukrepe, ki jih izvajajo pogodbenice:

"2.5.1 Če pogodbenice menijo, da je to potrebno, prepovejo vnos tujerodnih vrst živali in rastlin, ki lahko škodujejo populacijam, naštetim v Razpredelnici 1.

2.5.2 Če pogodbenice menijo, da je to potrebno, zahtevajo sprejetje ustreznih previdnostnih ukrepov, da se izogne naključnemu pobegu tujerodnih vrst ptic iz ujetništva.

2.5.3 Pogodbenice sprejmejo ukrepe, ki so izvedljivi in ustrezni, vključno z odvzemanjem, s katerimi zagotovijo, da tujerodne vrste ali njihovi križanci, kadar so že bili vneseni na ozemlje pogodbenic, niso potencialno nevarni za populacije, naštete v Razpredelnici 1."

Tako je pod okriljem sporazuma  nastal tudi Mednaordni vrstni akcijski načrt za ohranjanje beloglave tdorepke Oxyura leucocephala ( International Single Species Action Plan for the Conservation of the White-headed Duck Oxyura leucocephala)

Alpska konvencija

Ramsarska konvencija

Daljše slovensko ime: Konvencija o močvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic

Originalno ime: Convention on Wetlands of International Importancce, especiella as waterfowl Habitat

Status v Sloveniji: ratificirana leta 1992

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Glavni cilj  Ramsarske konvencije je ohranjanje in smotrna raba mokrišč z izvajanjem aktivnosti na regionalni ter nacionalnih ravni in mednarodnim sodelovanjem in s tem prispevati k zagotavljanju trajnostne rabe. Ramsarska konvencija v svojih določilih neposredno sicer ne omenja tujerodnih vrst, je pa konferenca pogodbenic sprejela Sklep VII/14 o Tujerodnih vrstah in mokriščih, ki je spoznal invazivne vrste za pomembno grožnjo mokriščem. V sklepu so navedene tudi aktivnosti, ki naj jih pogodbenice izpeljejo za preprečitev ali omilitev škode invazivnih vrst na območjih mokrišč.

Mednarodna konvencija o varstvu rastlin

Originalno ime: International Plant Protection Convention

Akronim: IPPC

Status v Sloveniji: prenovljena konvencija ratificirana leta 2005

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Mednarodna konvencija o varstvu rastlin predstavlja okvir za mednarodno sodelovanje na področju izvajanja skupnih in učinkovitih aktivnosti za preprečitev širjenja in vnosa organizmov,  ki so škodljivci rastlin ali rastlinskih izdelkov, ter spodbuja izvajanje ustreznih ukrepov za njihov nadzor. Konvencija se ne nanaša le na kultivirane rastline ali neposredno škodo škodljivcev in ima dovolj širok mandat, da jo je možno uporabiti tudi za zagotavljanje varstva domorodnih vrst v naravnem okolju.  Pod okriljem IPPC nastajajo tudi Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe, ki spodbujajo usklajeno izvajanje fitosanitarnih ukrepov na mednarodni ravni in spodbujajo varno trgovino brez izvajanja neupravičenega omejevanja  trgovine. Velika vrednost teh standardov je, da so priznani v sklopu Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS sporazum) Svetovne trgovinske organizacije. Uporaba teh standardov sicer za pogodbenice IPPC ni zavezujoča, vendar pa državam, ki fitosanitarne ukrepe pripravijo na podlagi Mednarodnih standardov IPPC, ni treba posebej dokazovati upravičenosti ukrepov.

V skladu s konvencijo mora vsaka pogodbenica vzpostaviti nacionalno organizacijo za varstvo rastlin. V Sloveniji to nalogo opravlja  Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (FURS),  ki deluje v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. FURS izvaja nadzor (potencialnih) škodljivcev rastlin in pripravlja pomembne fitosanitarne predpise >> več na strani Nacionalna zakonodaja. Evropske nacionalne organizacije za varstvo rastlin so povezane v Evropsko organizacijo za varstvo rastlin (EPPO). Glavni cilj te medvladne organizacije je varstvo rastlin v Evropi in priprava mednarodnih strategij za preprečevanje vnosa in širjenja nevarnih škodljivcev. EPPO vodi tudi sezname karantenskih škodljivcev (organizmi, ki lahko povzročijo gospodarsko škodo, vendar še niso prisotni na območju ali pa še niso splošno razširjeni).  Na seznam A1 so uvrščeni tisti organizmi, ki na območju, ki ga pokriva EPPO, še niso prisotni, na  seznam A2 pa tisti, ki so na območju že prisotni. Države,  članice EPPO so pozvane, da so še posebej pozorne pri nadzoru teh vrst. Na obeh seznamih je kar nekaj tujerodnih vrst.  

EPPO je v sodelovanju z Bernsko konvencijo pripravil Evropsko strategijo za ravnanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami. Oblikovana je bila Skupina za Invazivne tujerodne vrste, ki je pripravila EPPO Seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki predstavljajo veliko grožnjo za zdravje rastlin, okolje in biotsko raznovrstnost na območju EPPO. Državam, ki jih te vrste že ogrožajo, je priporočeno, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje širjenja teh rastlin. Čeprav je na seznamu 38 rastlin kar 16 vrst, ki so v Sloveniji že invazivne, Slovenija zaenkrat zanje še ni začela izvajati priporočenih ukrepov.

SPS sporazum

Daljše slovensko ime: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov

Originalno ime: Agreement on the Application of Sanitary and Phytosanitary Measures

Status v Sloveniji: ratificiran leta 1995

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Države članice Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organisation – WTO) morajo upoštevati pravila mednarodne trgovine z blagom, storitvami in intelektualno lastnino. Pravila mednarodne trgovine med državami  urejajo številni sporazumi, med katerimi je za področje tujerodnih vrst pomemben Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS sporazum). Sporazum se sicer neposredno ne nanaša na tujerodne vrste, temveč na škodljivce in bolezni, ki pa so pogosto tujerodne vrste. SPS sporazum je prvotno namenjen zagotavljanju reda pri mednarodni trgovini, predvsem preprečevanju neupravičenih omejitev trgovanja. Kljub temu pa daje SPS sporazum državam članicam možnost, da sprejmejo nacionalne ukrepe ali standarde za:  

(1) varstvo življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin pred grožnjami, ki jih predstavlja vnos, ustalitev ali širjenje škodljivcev, bolezni ter prenašalcev ali povzročiteljev bolezni; 

(2) preprečitev ali omejitev druge škode na območju  države članice, ki bi bila posledica vnosa, ustalitve ali širjenja škodljivca. 

Standardi, ki jih uveljavijo države morajo temeljiti na znanstvenih podatkih in jih je dovoljeno uporabiti le do mere, ki je potrebna za zagotavljanje varstva življenja in zdravja ljudi,živali in rastlin. V kolikor država članica pripravi ukrepe na podlagi mednarodnih standardov, ki jih SPS sporazum priznava, ji upravičenosti ukrepov ni treba posebej dokazovati. Eni izmed standardov, ki jih priznava SPS sporazum, so Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe, ki so oblikovani pod okriljem IPPC konvencije. V kolikor se država odloči za strožje ukrepe, mora upravičiti omejevanje trgovine z znanstvenimi dokazi, ki se zberejo v postopku presoje tveganja.

CITES konvencija

Daljše slovensko ime: Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami

Originalno ime: Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora

Akronim:  CITES

Status v Sloveniji: ratificirana leta 1999

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Konvencija je sicer primarno namenjena nadzoru trgovine z ogroženimi vrstami. Kljub temu je določilo XIV. člena konvencije pomembno tudi za tujerodne vrste, saj določa, da : "Določbe te konvencije nikakor ne vplivajo na pravico pogodbenic, da sprejmejo:

Konvencija UNCLOS

Daljše slovensko ime: Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu

Originalno ime: United Nations Convention on the Law of the Sea  

Akronim:  UNCLOS

Status v Sloveniji: ratificirana leta 1986, nasledstvo urejeno 1994

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Konvencija o pomorskem mednarodnem pravu ureja vse vidike razmejitev morskih območij, okoljski nadzor, morske znanstvene raziskave, komercialne dejavnosti, prenos tehnologij in reševanje sporov, ki se nanašajo na morska območja . V obsežni konvenciji 196. člen nalaga pogodbenicam, da " ... sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za preprečitev, zmanjšanje ali nadzor onesnaženja morskega okolja  pod njihovo pristojnostjo ali nadzorom, ki je posledica rabe različnih tehnologij,  ali namerno ali nenamerno naselitev tujerodnih vrst ali vrst, ki so nove za določen del morskega okolja in bi lahko povzročili  bistvene in škodljive spremembe."

Shine, C., N. Williams & L. Gündling, 2000.  A Guide to Designing Legal and Institutional Frameworks on Alien Invasive Species. Environmental Policy and Law Paper No. 40, IUCN – Environmental Law Centre & IUCN, Gland.    NOBANIS, International legal instruments

 

Podprto s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in
Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in
Norveškega finančnega mehanizma.