Na 6. Konferenci pogodbenic Konvencije so države pogodbenice po več letih usklajevanj in pogajanj sprejele pomemben sklep VI/23, ki vključuje usmeritve in načela za izvajanje člena 8(h) Konvencije o biološki raznovrstnosti (  Guiding principles for the prevention, introduction and mitigation of impacts of alien species that threaten ecosystems, habitats or species).  Ta načela za pogodbenice niso zavezujoča in predvsem služijo pogodbenicam kot okvir za učinkovito ravnanje na nacionalni ravni. V nadaljevanju podajamo povzetek 15 načel.

A Splošna načela

1. načelo  -  Previdnostni pristop: pogodbenice naj pri preprečevanju nenamernih naselitev, ureditvi področja namernih naselitev, pa tudi pri ukrepih nadzora in odstranitve tujerodnih vrst, upoštevajo previdnostni pristop. To pomeni, da naj pogodbenice v primeru resnih groženj in nepopravljive škode okolju ne opustijo stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečitev okoljske škode zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov o škodljivih vplivih. 

2. načelo - Tristopenjski pristop: Preprečevanje naselitev tujerodnih vrst je bistveno cenejše in bolj sprejemljivo z vidika ohranjanja okolja. Zato naj se prednostno izvaja preventivne ukrepe. V kolikor pride do naselitve vrste, naj se jo čim prej odstrani, če to ni mogoče pa naj se izvaja trajni nadzor.

3. načelo  – Ekosistemski pristop: Ukrepi, ki se nanašajo na invazivne tujerodne vrste naj temeljijo na ekosistemskem pristopu, kot je opisan v sklepu konvencije V/6.

4. načelo  – Vloga držav: Države se morajo zavedati, da lahko njihove aktivnosti povzročijo naselitev tujerodnih vrst v sosednjih državah, zato naj sprejemno vse ukrepe, da to možnost čim bolj zmanjšajo. Države naj, kolikor je le mogoče, spremljajo vrste, ki bi lahko bile invazivne in te informacije delijo s sosednjimi državami.

5. načelo   - Raziskovanje in monitoring: Za zagotovitev ustreznega znanja, naj države izvajajo raziskave in monitoring invazivnih tujerodnih vrst.

6. načelo  – Izobraževanje in ozaveščanje: Ozaveščanje je ključnega pomena za uspešno obravnavo invazivnih tujerodnih vrst. Države naj spodbujajo izobraževanje in ozaveščanje na tem področju, predvsem na področju razlogov za naselitev tujerodnih vrst in možnih posledic naselitev.

B Preventivni ukrepi

7. načelo – Nadzor na mejah in karantenski ukrepi: Države naj izvajajo nadzor na mejah in karantenske ukrepe za tujerodne vrste, ki so ali bi lahko bile invazivne. S tem bodo države zagotovile, da bodo namerne naselitve potekale na podlagi ustreznih dovoljenj  in zmanjšale možnosti za nenamerne naselitve.

8. Načelo -  Izmenjava informacij: Države naj pomagajo pri pripravi pregledov, podatkovnih baz in informacijskih sistemov o tujerodnih vrstah za uporabo pri načrtovanju preventivnih ukrepov, odstranitev in nadzora. Države naj posredujejo informacije o omejitvah uvoza tujerodnih vrst še posebej za tiste vrste, za katere je že dokazano da so invazivne.

9. načelo – Sodelovanje, vključno s krepitvijo zmogljivosti: Države lahko ukrepe izvedejo same, za nekatera prizadevanja pa je smiselno, da se izvedejo v sodelovanju dveh ali več držav. To so na primer: programi za izmenjavo informacij o tujerodnih vrstah, dogovori v zvezi z nadzorom trgovine z nekaterim tujerodnimi vrstami, podpora programom krepitve zmogljivosti za države, kjer primanjkuje strokovnjakov in virov, skupni raziskovalni projekti.

C. Naselitev vrst

10. Načelo -  Namerne naselitve: Države naj zagotovijo, da ne prihaja do nezakonitih namernih naselitev invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih vrst. Pred izdajo dovoljenja za namerno naselitev je potrebno izdelati presojo tveganja. Dokazno breme, da naselitev verjetno ne bo ogrozila biotske raznovrstnosti, je na strani izvajalca naselitve ali države, ki dovoli naselitev.

11. načelo - Nenamerne naselitve: vse države naj sprejmejo mehanizme za nadzor nenamernih naselitev (ali namernih naselitev, kadar so vrste postale invazivne). To lahko izvedejo z zakonodajnimi ali drugimi ureditvenimi ukrepi ter ustanovitvijo ali krepitvijo ustanov z ustreznimi odgovornostmi.  Države naj ugotavljajo pogoste poti nenamernih naselitev in sprejeme ustrezne ukrepe, da se število takih naselitev zmanjša.

D. Omilitveni ukrepi

12. načelo - Omilitveni ukrepi: Če se je invazivna tujerodna vrsta ustalila, morajo države same ali v sodelovanju z drugimi državami sprejeti ukrepe za odstranitev, omejitev ali nadzor vrst in tako omiliti negativne vplive. Omilitveni ukrepi naj se sprejmejo v čim bolj zgodnjih fazah ustalitve vrste. Za zagotovitev takih ukrepov je pomembno, da država vzpostavi sistem zgodnjega odkrivanja tujerodnih vrst.

13. načelo - Odstranitev vrst: Kadar je odstranitev vrst izvedljiva, je to najboljši ukrep. Takšne ukrepe je najbolje izvajati v začetnih  fazah ustalitve vrste, ko so populacije še majhne in omejene. Zato je treba vzpostaviti sistem zgodnjega odkrivanja na območjih, kjer pričakujemo prve osebke vrste.

14. načelo - Omejitev vrste: Kadar odstranitev vrste ni mogoča, naj države sprejmejo ukrepe za omejitev širjenja invazivne tujerodne vrste. Vzporedno s temi ukrepi je treba zagotoviti tudi reden monitoring, s katerimi se ugotovi morebitna nova žarišča vrst.

15. načelo - Nadzor:  Ukrepi nadzora so namenjeni predvsem omejevanju škode in zmanjšanju števila invazivnih tujerodnih vrste. Ukrepi nadzora lahko vključujejo mehanski nadzor, kemičnih nadzor, biološko kontrolo ali prilagojeno gospodarjenje s habitati.

04.09.2008