Tujerodne vrste v Sloveniji    
www.tujerodne-vrste.info
Verzija za tisk

Nazaj na izvorno stran



Pregled mednarodnih mehanizmov
Tujerodne vrste so obravnavane v različnih konvencijah in mendarodnih sporazumih. Ti so za države pogodbenice pravno zavezujoči in države so dolžne zagotoviti izvajanje določil in sklepov na nacionalni ravni. Najbolj celovito tujerodne vrste obravnava Konvencija o biološki raznovrstnosti, drugi mehanizmi pa obravnavajo le nekatere vidike tujerodnih vrst ali pa so omejeni le na določene skupine organizmov. V tem poglavju predstavljamo ključne dele konvencij in sporazumov, ki se nanašajo na tujerodne vrste, in sicer za tiste konvencije, katerih podpisnica je tudi Slovenija:



-----

Konvencija o biološki raznovrstnosti

Originalno ime: Convention on biological diversity

Akronim: CBD

Status v Sloveniji: ratificirana leta 1995

Pomembna določila o tujerodnih vrstah: Konvencija o biološki raznovrstnosti je edini pravno zavezujoč mehanizem, ki celovito obravnava naseljevanje tujerodnih vrst, njihov nadzor in odstranjevanje iz narave. Vsi drugi mednarodni pravni mehanizmi so omejeni le na določene taksonomske skupine ali ekosisteme, Konvencija o biološki raznovrstnosti pa pokriva tako vrste kot tudi nižje taksonomske skupine (npr. podvrste) in vplive na vse tipe ekosistemov. Tujerodne vrste so obravnavane že v osnovem besedilu. Tako člen 8(h) nalaga podpisnicam konvencije, da “preprečijo, oziroma jih nadzorujejo ali odstranijo, tiste tujerodne vrste, ki ogrožajo ekosisteme, habitate in vrste”. Konferenca pogodbenic Konvencije je kasneje sprejela še več pomembnih sklepov. Na 6. Konferenci pogodbenic Konvencije so države pogodbenic po več letih usklajevanj in pogajanj sprejele sklep VI/23, ki vsebuje tudi usmeritve in načela za izvajanje člena 8(h) Konvencije o biološki raznovrstnosti (Guiding principles for the prevention, introduction and mitigation of impacts of alien species that threaten ecosystems, habitats or species).  Ta načela za pogodbenice niso zavezujoča in služijo pogodbenicam predvsem kot okvir za učinkovito ravnanje na nacionalni ravni. Dokument sestavlja 15 načel, ki smo jih za to spletno stran povzeli in prevedli.


-----

Bernska konvencija

Daljše slovensko ime: Konvencija o varstvu prosto  živečega evropskega rastlinstva in  živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov

Originalno ime: Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats

Status v Sloveniji: ratificirana leta 1999

Pomembna določila o tujerodnih vrstah: Bernska konvencija je pravno zavezujoč mednarodni mehanizem, s katerim se zagotavlja ohranjanje prostoživečih rastlin in živali in njihovih naravnih življenjskih prostorov. Besedilo konvencije v 11. členu, točka 2,  jasno obvezuje pogodbenice, da bodo " ... strogo nadzirale naseljevanje tujerodnih vrst." Poleg tega je bilo v sklopu konvencije sprejetih več priporočil, ki se nanašajo na tujerodne vrste. Med njimi je najpomembnejše Priporočilo št. 99, sprejeto leta 2003, ki vsebuje  Evropsko strategijo o invazivnih tujerodnih vrstah. Strategija predstavlja za pogodbenice smernice za pripravo in izvajanje nacionalnih strategij  za ravnanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami in pri tem sodelujejo z drugimi državami.  Priporočila zaenkrat niso prevedena v slovenščino.


-----


Bonnska konvencija

Daljše slovensko ime: Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali


Originalno ime: Convention on the Conservation of migratory Species of Wild Animals


Akronim: CMS


Status v Sloveniji: ratificirana leta 1998


Pomembna določila o tujerodnih vrstah: Konvencija v 3. členu, odstavek 4c, določa,  da si morajo pogodbenice, države na območju razširjenosti selitvenih vrst, vključenih v Dodatek I (vrste, ki so kritično ogrožene na celotnem ali večjem delu območja razširjenosti) prizadevati,  "… če je to izvedljivo in primerno, preprečiti, zmanjšati ali nadzorovati dejavnike, ki ogrožajo ali bodo lahko ogrozili vrsto, vključno s strogim nadzorom uvajanja tujerodnih vrst in nadzorom ali odstranjevanjem že naseljenih tujerodnih vrst, če je to izvedljivo in primerno." Konvencija spodbuja pogodbenice, da na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v Dodatku II (vrste v neugodnem ohranitvenem stanju), sklepajo sporazume, kadar bi ti koristili vrstam. Sporazum pa naj poleg drugih elementov vključuje tudi " … e) ohranjanje in kjer je potrebno in izvedljivo, obnovo življenjskih prostorov, ki so pomembni za ohranjanje ugodnega varstvenega stanja vrste in zavarovanje takih življenjskih prostorov pred motečimi posegi, vključno s strogim nadzorom naseljevanja tujerodnih vrst ali že naseljenih tujerodnih vrst, ki škodujejo selitvenim vrstam.”  V skladu s temi določbami se lahko za tujerodne vrste, ki ogrožajo selitvene vrste iz Dodatka II, izvaja nadzor.



-----
Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic

Originalno ime: The Agreement on the Conservation of African-Eurasian Migratory Waterbirds

Akronim: AEWA

Status v Sloveniji: ratificiran leta 2003

Pomembna določila o tujerodnih vrstah: Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic je nastal pod okriljem Bonnske konvencije.  Sporazum v členu III, 2g pogodbenice zavezuje, da med drugim "… prepovejo namerno vnašanje tujerodnih vrst vodnih ptic v okolje in storijo vse potrebno, da preprečijo nenamerno izpuščanje takih vrst, če bi tak vnos ali izpust posegal v ohranitveni status prosto živečega živalstva in rastlinstva; če so bile tujerodne vrste vodnih ptic že vnesene, pogodbenice z ustreznimi ukrepi preprečijo, da bi te vrste ogrozile domorodne vrste;". Del sporazuma je tudi akcijski načrt, ki v poglavju 2.5 Vnosi vrst, določa ukrepe, ki jih izvajajo pogodbenice:

 "2.5.1 Če pogodbenice menijo, da je to potrebno, prepovejo vnos tujerodnih vrst živali in rastlin, ki lahko škodujejo populacijam, naštetim v Razpredelnici 1.

 2.5.2 Če pogodbenice menijo, da je to potrebno, zahtevajo sprejetje ustreznih previdnostnih ukrepov, da se izogne naključnemu pobegu tujerodnih vrst ptic iz ujetništva.

 2.5.3 Pogodbenice sprejmejo ukrepe, ki so izvedljivi in ustrezni, vključno z odvzemanjem, s katerimi zagotovijo, da tujerodne vrste ali njihovi križanci, kadar so že bili vneseni na ozemlje pogodbenic, niso potencialno nevarni za populacije, naštete v Razpredelnici 1."

Tako je pod okriljem sporazuma  nastal tudi Mednaordni vrstni akcijski načrt za ohranjanje beloglave tdorepke Oxyura leucocephala (International Single Species Action Plan for the Conservation of the White-headed Duck Oxyura leucocephala)

Beloglava trdorepka je močno ogrožena vrsta race, evropske populacije pa ogroža predvsem tujerodna belolična trdorepka (Oxyura jamaicensis). Vrsti sta si zelo sorodni in med njima prihaja do križanja.


-----
Alpska konvencija

Daljše slovensko ime: Konvencija o varstvu Alp

Originalno ime: Convention for the Protection of the Alps

Status v Sloveniji: ratificirana leta 1995

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Alpska konvencija predstavlja okvir za ohranjanje naravnih ekosistemov Alp in promocijo trajnostnega razvoja na tem območju. V sklopu konvencije je bilo sprejetih več protokolov, med njimi Protokol "Varstvo narave in urejanje krajine" v 17. členu določa, da "Pogodbenice zagotavljajo, da prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ne bodo naseljevale na tista območja, na katerih se v do zdaj znani preteklosti niso naravno pojavljale. Mogoče je predvideti izjeme, če je tako naseljevanje potrebno za določene rabe in ne bo negativno vplivalo na naravo in krajino."  Konvencija torej pogodbenicam nalaga le načine ravnanja pri namernih naselitvah, nenamernih naselitev tujerodnih vrst pa ne obravnava.


-----


Ramsarska konvencija

Daljše slovensko ime: Konvencija o močvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic

Originalno ime: Convention on Wetlands of International Importancce, especiella as waterfowl Habitat

Status v Sloveniji: ratificirana leta 1992

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Glavni cilj  Ramsarske konvencije je ohranjanje in smotrna raba mokrišč z izvajanjem aktivnosti na regionalni ter nacionalnih ravni in mednarodnim sodelovanjem in s tem prispevati k zagotavljanju trajnostne rabe. Ramsarska konvencija v svojih določilih neposredno sicer ne omenja tujerodnih vrst, je pa konferenca pogodbenic sprejela Sklep VII/14 o Tujerodnih vrstah in mokriščih, ki je spoznal invazivne vrste za pomembno grožnjo mokriščem. V sklepu so navedene tudi aktivnosti, ki naj jih pogodbenice izpeljejo za preprečitev ali omilitev škode invazivnih vrst na območjih mokrišč.


-----
Mednarodna konvencija o varstvu rastlin

Originalno ime: International Plant Protection Convention

Akronim: IPPC

Status v Sloveniji: prenovljena konvencija ratificirana leta 2005

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Mednarodna konvencija o varstvu rastlin predstavlja okvir za mednarodno sodelovanje na področju izvajanja skupnih in učinkovitih aktivnosti za preprečitev širjenja in vnosa organizmov,  ki so škodljivci rastlin ali rastlinskih izdelkov, ter spodbuja izvajanje ustreznih ukrepov za njihov nadzor. Konvencija se ne nanaša le na kultivirane rastline ali neposredno škodo škodljivcev in ima dovolj širok mandat, da jo je možno uporabiti tudi za zagotavljanje varstva domorodnih vrst v naravnem okolju.  Pod okriljem IPPC nastajajo tudi Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe, ki spodbujajo usklajeno izvajanje fitosanitarnih ukrepov na mednarodni ravni in spodbujajo varno trgovino brez izvajanja neupravičenega omejevanja  trgovine. Velika vrednost teh standardov je, da so priznani v sklopu Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS sporazum) Svetovne trgovinske organizacije. Uporaba teh standardov sicer za pogodbenice IPPC ni zavezujoča, vendar pa državam, ki fitosanitarne ukrepe pripravijo na podlagi Mednarodnih standardov IPPC, ni treba posebej dokazovati upravičenosti ukrepov.

V skladu s konvencijo mora vsaka pogodbenica vzpostaviti nacionalno organizacijo za varstvo rastlin. V Sloveniji to nalogo opravlja Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (FURS), ki deluje v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. FURS izvaja nadzor (potencialnih) škodljivcev rastlin in pripravlja pomembne fitosanitarne predpise. Evropske nacionalne organizacije za varstvo rastlin so povezane v Evropsko organizacijo za varstvo rastlin (EPPO). Glavni cilj te medvladne organizacije je varstvo rastlin v Evropi in priprava mednarodnih strategij za preprečevanje vnosa in širjenja nevarnih škodljivcev. EPPO vodi tudi sezname karantenskih škodljivcev (organizmi, ki lahko povzročijo gospodarsko škodo, vendar še niso prisotni na območju ali pa še niso splošno razširjeni).  Na seznam A1 so uvrščeni tisti organizmi, ki na območju, ki ga pokriva EPPO, še niso prisotni, na  seznam A2 pa tisti, ki so na območju že prisotni. Države,  članice EPPO so pozvane, da so še posebej pozorne pri nadzoru teh vrst. Na obeh seznamih je kar nekaj tujerodnih vrst.  

EPPO je v sodelovanju z Bernsko konvencijo pripravil Evropsko strategijo za ravnanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami. Oblikovana je bila Skupina za Invazivne tujerodne vrste, ki je pripravila EPPO Seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki predstavljajo veliko grožnjo za zdravje rastlin, okolje in biotsko raznovrstnost na območju EPPO. Državam, ki jih te vrste že ogrožajo, je priporočeno, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje širjenja teh rastlin. Čeprav je na seznamu 38 rastlin kar 16 vrst, ki so v Sloveniji že invazivne, Slovenija zaenkrat zanje še ni začela izvajati priporočenih ukrepov.

-----


SPS sporazum

Daljše slovensko ime: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov

Originalno ime: Agreement on the Application of Sanitary and Phytosanitary Measures

Status v Sloveniji: ratificiran leta 1995

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Države članice Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organisation – WTO) morajo upoštevati pravila mednarodne trgovine z blagom, storitvami in intelektualno lastnino. Pravila mednarodne trgovine med državami  urejajo številni sporazumi, med katerimi je za področje tujerodnih vrst pomemben Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS sporazum). Sporazum se sicer neposredno ne nanaša na tujerodne vrste, temveč na škodljivce in bolezni, ki pa so pogosto tujerodne vrste. SPS sporazum je prvotno namenjen zagotavljanju reda pri mednarodni trgovini, predvsem preprečevanju neupravičenih omejitev trgovanja. Kljub temu pa daje SPS sporazum državam članicam možnost, da sprejmejo nacionalne ukrepe ali standarde za:  

(1) varstvo življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin pred grožnjami, ki jih predstavlja vnos, ustalitev ali širjenje škodljivcev, bolezni ter prenašalcev ali povzročiteljev bolezni; 

(2) preprečitev ali omejitev druge škode na območju  države članice, ki bi bila posledica vnosa, ustalitve ali širjenja škodljivca. 

Standardi, ki jih uveljavijo države morajo temeljiti na znanstvenih podatkih in jih je dovoljeno uporabiti le do mere, ki je potrebna za zagotavljanje varstva življenja in zdravja ljudi,živali in rastlin. V kolikor država članica pripravi ukrepe na podlagi mednarodnih standardov, ki jih SPS sporazum priznava, ji upravičenosti ukrepov ni treba posebej dokazovati. Eni izmed standardov, ki jih priznava SPS sporazum, so Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe, ki so oblikovani pod okriljem IPPC konvencije. V kolikor se država odloči za strožje ukrepe, mora upravičiti omejevanje trgovine z znanstvenimi dokazi, ki se zberejo v postopku presoje tveganja.


-----
CITES konvencija

Daljše slovensko ime: Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami

Originalno ime: Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora


Akronim:  CITES


Status v Sloveniji: ratificirana leta 1999


Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Konvencija je sicer primarno namenjena nadzoru trgovine z ogroženimi vrstami. Kljub temu je določilo XIV. člena konvencije pomembno tudi za tujerodne vrste, saj določa, da : "Določbe te konvencije nikakor ne vplivajo na pravico pogodbenic, da sprejmejo:


(a) strožje domače ukrepe, ki se nanašajo na pogoje trgovanja, pridobivanja ali prevoza osebkov vrst iz Dodatkov I, II in III, ali popolno prepoved teh dejavnosti, ali

(b) domače ukrepe, ki omejujejo ali prepovedujejo trgovino, pridobivanje ali prevoz vrst, ki niso vključene v Dodatka I, II ali III." 

Evropska unija je to določilo uporabila za omejitev uvoza nekaterih tujerodnih vrst. 


-----


Konvencija UNCLOS

Daljše slovensko ime: Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu

Originalno ime: United Nations Convention on the Law of the Sea  

Akronim:  UNCLOS


Status v Sloveniji: ratificirana leta 1986, nasledstvo urejeno 1994

Pomembna določila o tujerodnih vrstah:  Konvencija o pomorskem mednarodnem pravu ureja vse vidike razmejitev morskih območij, okoljski nadzor, morske znanstvene raziskave, komercialne dejavnosti, prenos tehnologij in reševanje sporov, ki se nanašajo na morska območja . V obsežni konvenciji 196. člen nalaga pogodbenicam, da " ... sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za preprečitev, zmanjšanje ali nadzor onesnaženja morskega okolja  pod njihovo pristojnostjo ali nadzorom, ki je posledica rabe različnih tehnologij,  ali namerno ali nenamerno naselitev tujerodnih vrst ali vrst, ki so nove za določen del morskega okolja in bi lahko povzročili  bistvene in škodljive spremembe."


-----

Vira: Shine, C., N. Williams & L. Gündling, 2000.  A Guide to Designing Legal and Institutional Frameworks on Alien Invasive Species. Environmental Policy and Law Paper No. 40, IUCN – Environmental Law Centre & IUCN, Gland.  

NOBANIS, International legal instruments  


-----
© Projekt Thuja; avtorja: Jana Kus Veenvliet & Paul Veenvliet, Zavod Symbiosis,  10.10.2008

Projekt Thuja je podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.