Natisni stran

Določila, ki se nanašajo na tujerodne vrste najdemo v predpisih različnih sektorjev, in sicer:

Predpisi s področja ohranjanja narave

Predpisi s področja varstva rastlin

Predpisi s področja lovstva

Predpisi s področja ribištva

Predpisi s področja gozdarstva

Tujerodne vrste primarno obravnava  Zakon o ohranjanju narave (UPB2,   Uradni list RS 96/2004 ). V skladu s tem zakonom je tujerodna živalska vrsta določena kot vrsta ", ki jo naseli človek in v biocenozi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za tujerodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu ne obstajajo več približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo". Definicija tujerodne rastlinske vrste je še nekoliko širša, saj se nanaša na območje cele države: “Tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta je tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije." Noben slovenski predpis ne določa izraza invazivna tujerodna vrsta. Pravna praznina je tudi na področju odvzema rastlin ali živali tujerodnih vrst, ki ogrožajo domorodne vrste, saj podzakonski akt, ki ga predvideva Zakon o ohranjanju narave, še ni bil sprejet.

Za razumevanje določil zakona sta pomembni še dve definiciji. V skladu z zakonom je naselitev "vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste niso bile nikoli prisotne. Naselitev je lahko izvedena z namenom, da rastline ali živali v novem ekosistemu živijo, ali je nezavedna in je posledica človekovega malomarnega ravnanja, npr. odmetavanje akvarijskih ali terarijskih živali v naravo ali omogočanje pobega živali iz ograjenih prostorov. Vnos živali v prostor za gojitev živali ni naselitev." 

Izraz doselitev je določen kot: "Doselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste že živijo.” V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je naseljevanje rastlin in živali tujerodnih vrst prepovedano. Naselitev lahko izjemoma dovoli Ministrstvo za okolju in prostor, če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da poseg ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti. Naselitev tujerodnih vrst živali, ki jih je dovoljeno loviti, in rastlin, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti, dovoli Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, ob soglasju Ministrstva za okolje in prostor. Tudi za te vrste je potrebno opraviti presojo tveganja. Doseljevanje tujerodnih rastlin in živali, ki že živijo v določenem ekosistemu, mora biti spremljano in nadzorovano. Kdor želi izvesti doselitev, mora o tem obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor, vlogi pa mora predložiti tudi ugotovitve presoje tveganja za naravo. Nadzor doseljevanja živali, ki jih je dovoljeno loviti, po enakem postopku izvaja Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Te določbe pa ne veljajo za rastline, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti.  

Postopek presoje tveganja za naravo je podrobneje prepisan s Pravilnikom o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (  Uradni list RS 43/2002 ), ki  določa pogoje in način izvedbe presoje tveganja za naravo pred naselitvijo ali doselitvijo tujerodnih prosto živečih rastlin in živali v naravo ali gojitvijo tujerodnih prosto živečih živali.  Poudariti je potrebno, da se presoja tveganja izvede za vsak primer vnosa ali gojitve posebej. Presoja se izvaja posebej za vsako taksonomsko kategorijo, tudi nižjo od vrste. Prav tako se presoja tveganja izvede tudi za posamezne dele rastlin ali živali, ki se lahko na kakršenkoli način samostojno razmnožujejo. Način presoje tveganja za vnos ali gojitev rastlin ali živali, ki so spremenjene z uporabo genske tehnologije, je določen v predpisih o gensko spremenjenih organizmih.

Za gojitev živali domorodnih ali tujerodnih vrst mora gojitelj pridobiti dovoljenje ministrstva. Izjema so vrste, ki so navedene v Pravilniku o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev ( Uradni list RS 62/2007 ). Ta pravilnik določa (večinoma tujerodne) vrste katerih gojitev, naj ne bi ogrožala domorodnih živalskih vrst (vplivi teh vrst na rastline niso upoštevani). Ta seznam pa se nanaša le na vrste za gojitev, torej na živali, ki se zadržujejo v prostoru, ločenem od narave. Za naseljevanje tujerodnih vrst neposredno v naravo ni nobenega seznama, ki bi določal izjeme in je za vse naselitve potrebno izvesti presojo tveganja za naravo.

Natančnejše določbe v zvezi s pogoji za dejavnost komercialne gojitve osebkov prosto živečih živalskih vrst ter umetnega razmnoževanja prosto živečih osebkov rastlinskih vrst določa Uredba o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami ( Uradni list RS 39/2008 ). Pred začetkom dejavnosti gojitve osebkov prostoživečih živalskih vrst v komercialne namene je treba pridobiti dovoljenje za gojitev, pri čemer je za gojitev tujerodnih vrst potrebno predložiti tudi poročilo presoje tveganja za naravo.

V skladu s predpisi Evropske unije, je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ( Uradni list RS 49/2004 ), v 7. členu določena varstvena usmeritev:  "… (5) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov."  Uredba ne določa nobenih ukrepov v zvezi s tujerodnimi vrstami, ki bi ogrožale domorodne vrste ali habitate Natura 2000 območij.

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin ( UPB2, Uradni list 62/2007 ) se na naša na varstvo rastlin, rastlinskih pridelkov in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi. Ti organizmi so pogosto tujerodnega izvora, predvsem kot organizmi, ki se nenamerno vnašajo z blagom, embalažo ali transportnimi sredstvi. Zakon določa tudi ukrepe za preprečevanje pojava in zatiranje škodljivih organizmov, zdravstveni nadzor rastlin na notranjem tržišču ter pošiljk rastlin pri uvozu, izvozu in tranzitu. Zakon izvaja Fitosanitarna uprava RS, ki deluje v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za inšpekcijski nadzor je zadolžena Fitosanitarna inšpekcija, ki vsaj za škodljive organizme rastlin zagotavlja nadzor nad vnosom ter izvaja ukrepe zgodnjega obveščanja, nadzora in odstranjevanja. Kadar gre škodljive organizme v gozdovih, nadzor v skladu z Zakonom o godzovih izvaja gozdarska inšpekcija v sklopu Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. (glej tudi podstran Zgodnje odkrivanje)

Poleg Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, je področje podrobneje urejeno še s 35 podzakonskimi predpisi. V skladu s temi predpisi se trenutno na območju Slovenije izvaja intenziven nadzor in ukrepe za 15 škodljivih organizmov, med katerimi je večina tujerodnega izvora.

– odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več;

– opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.

Zakon o divjadi in lovstvu ( Uradni list RS 16/2004, Uradni list RS 17/2008 ) določa, da se naseljevanje in doseljevanje domorodnih ali tujerodnih vrste divjadi izvaja na osnovi načrtov lovsko upravljavskih območij ter v skladu s predpisi s področja veterinarstva in ohranjanja narave. Način priprave načrtov lovsko upravljavskih območij je predpisan s Pravilnikom o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo ( Uradni list RS 111/2005 ), ki med drugim določa, da morajo ukrepi za naseljevanje divjadi "… temeljiti na ugotovitvah posebne študije Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), ki mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi.” Zakon o divjadi in lovstvu določa, da v "… oborah ni dovoljeno zadrževati tistih tujerodnih vrst divjadi, ki bi lahko v primeru pobega iz obore spremenile genski sklad populacij domorodnih vrst divjadi." Zakon torej omejuje le zadrževanje tistih vrst divjadi, ki bi se lahko z domorodnimi križale, ne obravnava pa drugih vplivov tujerodnih vrst, do katerih bi lahko prišlo ob pobegu osebkov v naravo. Nekatere tujerodne vrste, ki so bile v preteklosti namerno ali nenamerno naseljene na območju Slovenije, so danes razvrščene med divjad in jih je torej dovoljeno loviti. Lovne dobe za te vrste določa Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob ( Uradni list RS 101/2004 ).

Izmed tujerodnih vrst so kot lovne vrste opredeljene: damjak (Dama dama), muflon (Ovis ammon musimon), nutrija ali bobrovka (Myocastor coypus), pižmovka (Ondatra zibethica), rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides), alpski svizec (Marmota marmota), alpski kozorog (Capra ibex) in fazan (Phasanius colchicus).

Zakon o gozdovih (Uradni list RS 30/1993, 67/2002 , 110/2007; ZG-NPB-1 ) nima neposrednih določil ki bi se navezovali na tujerodne vrste. Pravilnik o varstvu gozdov ( Uradni list RS  92/2000 ) med drugim ureja pogoje za sonaravno gospodarjenje in rabo gozdov ter ohranjanje biotskega ravnovesja gozdnega ekosistema. V Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varstvu gozdov ( Uradni list RS 56/2006 ) so tujerodne vrste tudi neposredno omenjene in sicer kot dodatek 4. členu osnovnega pravilnika, v katerem se zadnji odstavek sedaj glasi "…V gozd se ne dovoli vnašati rastišču neprilagojenih oziroma tujerodnih drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst ter glivnih in živalskih vrst". Pravilnik za to določilo ne podaja možnosti izjem.