Tujerodne vrste v Sloveniji    
www.tujerodne-vrste.info
Verzija za tisk

Nazaj na izvorno stran


Preprečimo škodo tujerodnih vrst!
Različni preventivni ukrepi za preprečevanje vnosa tujerodnih vrst v naravo predstavljajo temelj strateškega delovanja. Zaradi najrazličnejših poti vnosa in različnih tujerodnih organizmov, je potrebno ukrepe načrtovati sistematično in premišljeno ter pri tem zagotoviti tudi sodelovanje ustreznih sektorjev. Preprečevanje vnosa tujerodnih vrst sicer prinaša določene stroške, vendar je to vedno bistveno cenejše kot ukrepi odstranjevanja ali nadzora tujerodnih vrst, ki bi se razširle in povzročile okoljsko ali gospodarsko škodo. 

Večina preventivnih ukrepov je usmerjena v preprečevanje vnosa ali širjenja tistih vrst, za katere je že znano da so škodljivci pri nas ali v drugih državah. To so večinoma organizmi, ki bi lahko povzročili ekonomsko škodo v kmetijstvu in gozdarstvu ali pa predstavljajo grožnjo za zdravje ljudi.

Invazivnost tujerodnih vrst je zelo težko napovedovati. Raziskovalci ekologije invazivnih vrst so si dolga leta prizadevali, da bi lahko na podlagi značilnosti vrst (npr. število semen) napovedali invazivnost vrst. Dejanski odzivi vrst pa so bili pogosto ravno nasprotni od pričakovanih. Zato danes velja, da je najboljši pokazatelj potencialne invazivnosti dejstvo, da se je vrsta v kakšni drugi državi že izkazala za invazivno. Pozornost moramo še posebej nameniti tistim vrstam, ki so invazivne na območjih s podobnimi podnebnimi razmerami. Zato je zelo pomembno, da države pri pripravi preventivnih ukrepov med seboj sodelujejo in si čim hitreje izmenjujejo podatke pojavu novih tujerodnih vrstah. 

Preventivne ukrepe lahko razdelimo na naslednje sklope:

1. Zakonodajni mehanizmi so ključni za zagotavljanje pravnih podlag za izvajanje preventivnih ukrepov, nadzora na mejah ter nadzora v naravi in odstranjevanja tujerodnih vrst. Poleg prepovedi uvoza ali posedovanja vrst, lahko zakonodaja vključuje tudi druge ukrepe, s katerimi se preprečuje neželene naselitve, na primer presojo tveganja za naravo ali nadzor na mejah. Nacionalna zakonodaja pa poleg tega določa tudi delitev nalog in pristojnosti med institucijami in sektorji. To je na področju tujerodnih vrst še posebej pomembno, saj na tem področju križajo interesi mnogih sektorjev. V Sloveniji mora biti nacionalna zakonodaja usklajena s pravnim redom Evropske unije. Ker so tujerodne vrste globalni problem, so na zakonodajni ravni pomembne tudi mednarodne konvencije in sporazumi, ki so za podpisnice pravno zavezujoči in predstavljajo okvir delovanje na regionalni in globalni ravni.

2. Zgodnje obveščanje je sestavljeno iz sistema za zgodnjege odkrivanje tujerodnih vrst in sistema za obveščanje ustreznih institucij, javnosti in sosednjih držav. Pojavljanje nove tujerodne vrste v državi lahko za sosednje države pomeni opozorilo za začetek usmerjenih preventivnih ukrepov, bodsi pregledov na meji ali ciljnega iskanja tujerodnih vrst. Če vrste uspemo prestreči ob vstopu v državo, smo ustrezno izvedli preventivni ukrep. V kolikor pa je vrsta že v naravnem okolju pa mora biti na voljo ustrezen mehanizem za hitro ukrepanje, da lahko vrsto v fazi, ko je omejena na majhno območje, odstranimo iz narave. Na ta način preprečimo njeno širjenje in omejimo škodo. V Evropi je sistem zgodnjega obveščanja vzpostavljen le škodljive organizme rastlin in rastlinskih izdelkov ter za bolezni živali, še pa vedno nimamo celovitega sistema za zgodnje obveščanje o vseh skupinah tujerodnih vrst.

3. Ozaveščanje javnosti in ciljnih skupin, ki pomembno prispevajo k namernim ali nenamernim naselitvam tujerodnih vrste, mora biti sestavni del preventivnega delovanja. Javnost mora razumeti problematiko tujerodnih vrst in se zavedati (potencialnih) škodljivih posledic njihovega vnosa v naravo. Le tako bomo dosegli podporo  javnosti in spoštovanje zakonskih ukrepov, s katerimi se omejuje aktivnosti ali pa določajo dodatne ukrepe pri trgovanju z blagom. Razumevanje javnosti moramo zagotoviti tudi pri izvajanju ukrepov odstranjevanja tujerodnih vrst iz narave. To je že posebej ključno, kadar odstranjujemo živali, saj lahko to v javnosti sproži etične pomisleke.

Vir: Wittenberg, R. & M. J. Cock (eds.), 2001. Invasive Alien Species: A Toolkit of best Prevention and Management Practices. CAB International, Wallingford, Oxon, UK. 


© Projekt Thuja; avtorja: Jana Kus Veenvliet & Paul Veenvliet, Zavod Symbiosis,  08.09.2008

Projekt Thuja je podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.