V Sloveniji je sistem zgodnjega obveščanja vzpostavljen le za nekatere tujerodne vrste, ki so škodljivci rastlin ali rastlinskih proizvodov.  V Sloveniji, prav tako pa tudi v večjem delu Evrope, pa še vedno ni vzpostavljen celovit sistem zgodnjega obveščanja, s katerim bi odkrivali tudi druge tujerodne vrste, predvsem tiste, ki predstavljajo grožnjo za biotsko raznovrstnost. Pod okriljem Evropske okoljske agencije (European Environmental Agency – EEA) sedaj poteka projekt, v sklopu katerega bodo predlagali možnosti za vzpostavitev evropskega sistema za zgodnje obveščanje in izmenjavo informacij o invazivnih tujerodnih vrstah, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost.

Zgodnje obveščanje lahko temelji na aktivnem iskanju določenih tujerodnih vrst, za katere je verjetno, da se bodo pojavile. Iskanje je osredotočeno na tiste vrste, ki so se v sosednjih državah že izkazale za invazivne in bi lahko imele velike negativne vplive. Zato je ključno sodelovanje med državami, saj se lahko med seboj obveščajo o pojavu novih organizmov in tako sprožijo bolj usmerjeno iskanje. Nove tujerodne vrste navadno iščemo na lokacijah, kjer najverjetneje vstopajo v državo (pristanišča, letališča, industrijske cone). Druga možnost zgodnjega obveščanja je, da sistematično pregledujemo območja z ustreznimi življenjskimi razmerami za tujerodno vrsto (npr. termalni potok) ali pa območja, kjer zaradi naravovarstvene vrednosti nikakor ne želimo invazivnih tujerodnih vrst (zavarovana območja).

Aktivno iskanje se lahko dopolnjuje s pasivnim zaznavanjem tujerodnih vrst. V tem primeru aktivnosti niso usmerjene k iskanju določenih vrst, temveč gre za naključno zaznavanje vrst, ki se nenadoma pojavijo v okolju in jih ljudje prepoznajo kot nekaj drugačnega. V tem primeru je seveda ključno zavedanje ljudi, da je vrsta lahko tujerodnega izvora in ima njeno pojavljanje v okolju lahko bistvene negativne posledice. Zato moramo graditi na ozaveščanju, predvsem tistih skupin, ki veliko časa preživijo v naravi (npr. ribiči, lovci, naravovarstveni nadzorniki). Prav tako pa moramo omogočiti tudi sistem zbiranja takih podatkov. V Sloveniji zaenkrat še nimamo vzpostavljenega sistema za zbiranje opažanj "neprepoznanih" vrst. Dokler ta sistem ni vzpostavljen, se lahko obrnete na projektno skupino projekta Thuja (e-mail). Če sumite, da ste zabeležili tujerodno vrsto, nam posredujte čim bolj natančno lokacijo (bližnji kraj, GPS koordinate), opis vrste, če je mogoče ga dopolnite s fotografijami, in vašo oceno razširjenosti vrste. Projektna skupina bo preverila vaše opažanje,  se po potrebi posvetovala z drugimi strokovnjaki, ter vam sporočila ugotovitve.

Preprečevanje vnosa škodljivih organizmov se izvaja na več rav- neh, in sicer: a) splošen monitoring, b) monitoring uvoza/izvoza, c) specifičen monitoring na velikih površinah. Splošen monitoring obsega splošen nadzor tujerodnih škodljivcev rastlin, večinoma na kmetijskih rastlinah. Na podlagi tega nadzora se obvešča druge države in vzpostavlja nove ukrepe.  Na področju uvoza in izvoza rastlin in rastlinskih proizvodov veljajo na območju EU stroga pravila. Vse pošiljke, za katere je zahtevano fitosanitarno spričevalo, med njimi so tudi vse pošiljke iz držav izven EU, mora na vstopu v EU pregledati fitosanitarna inšpekcija. Pošiljke, ki niso skladne s predpisi ali pa so v njih prisotni škodljivi organizmi, so zavrnjene, uničene ali pa se odredijo ukrepi za odstranitev škodljivih organizmov. 

 V preteklosti je bil pomemben vir tujerodnih organizmov lesen pakirni material (palete, zaboji, škatle), saj se je zanj pogosto uporabljal nekakovosten in netretiran les. Leta 2004 je bil v sklopu Mednarodne konvencije za varstvo rastlin (IPPC) sprejet standard. Ta je v slovensko zakonodajo prenesen s Pravilnikom o  fitosanitarnih zahtevah za lesen pakirni material v mednarodnem prometu (Uradni list RS 108/2004 in  21/2007). Pravilnik določa, da morajo mora biti ves lesen pakirni material, ki se uvaža v Evropsko unijo po 1. marcu 2005, toplotno obdelan ali zaplinjen z metil bromidom in imeti oznako na lesu v skladu z mednarodnim standardom ISPM-15. 

Specifičen monitoring na velikih po površinah se izvaja trajno ali le za krajše obdobje. Tak monitoring služi ugotavljanju razširjenosti in načina širjenja škodljivih organizmov v EU, na podlagi katerega se sprejme dodatne ukrepe. Monitoring se izvaja za določene organizme po enakem postopku s testiranjem vzorcev (npr. pregledovanje semenskega krompirja za pepino mosaic virus) ali vzorčenjem v naravi (npr. vzorčenje v iglastih gozdovih za prisotnost borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus).