Tujerodne vrste v Sloveniji
domapisite namenglishNatisninaslov

Natisni stran
natisni

Projekt Invazivne tujerodne vrste – prezrta grožnja

logo Projekt ThujaZaradi boljših prometnih povezav, dostopnejših sredstev prevoza in globalizacije trgovine se število invazivnih tujerodnih vrst tudi v Sloveniji hitro povečuje. Vse več je vrst, ki se hitro širijo, nekatere med njimi vdirajo tudi v naravna okolja. Tujerodne vrste v obdobju takoj po vnosu v novo okolje le redko povzročajo zaznavno škodo. Nekatere tujerodne vrste se postopoma prilagodijo na novo okolje, se začno razmnoževati in širiti. Vplive tujerodnih vrst na domorodne vrste ali ekosisteme pa pogosto zaznamo šele, ko je tujerodna vrste že zelo razširjena. V tej fazi je vrste težko (včasih pa nemogoče) odstraniti, taki ukrepi pa so povezani tudi z visokimi stroški. Pri delovanju na področju reševanja problematike tujerodnih vrst je potrebno izvajati čim bolj učinkovite preventivne ukrepe, s katerimi omejimo število vrst, ki se začnejo nenadzorovano širiti. Preventivni ukrepi so lahko bodisi zakonodajni ukrepi ali mehanizmi zgodnjega zaznavanja vrst v naravi, izredno pomembno pa je ozaveščanje ljudi. Ljudje so namreč namerno ali nenamerno vedno posredniki pri prenašanju in vnašanju tujerodnih vrst v naravo. 

Ozaveščanje predstavlja tudi osrednjo nit thujaprojekta Thuja. S projektom Invazivne tujerodne vrste – prezrta grožnja želimo povečati ozaveščenost različnih ciljnih skupin na področju tujerodnih vrst. Akronim projekta Thuja se nanaša vrsto Thuja orientalis, ki je znano invazivno drevo v delu zahodne Slovenije. Poleg tega ime vključuje tudi besedno igro in se nanaša na pridevnik »tuj«.

 
Projekt Thuja izvajajo štiri nevladne organizacije, ki že več let delujejo na področju ozaveščanja, in sicer: Zavod Symbiosis, Botanično društvo Slovenije, Turistično društvo Boštanj in Društvo osveščenih akvaristov in vivaristov Akvaviva. Povezave do spletnih strani partnejev so na podstrani Partnerji

 

Projekt Thuja je podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.

logo EEA Grants & Norway Grants

S projektom Thuja želimo doseči naslednje cilje:

  1. Povečati ozaveščenost splošne javnosti in dostopnost informacij  o problematiki invazivnih tujerodnih vrst


  2. Okrepiti nacionalno zmogljivost za reševanje problematike invazivnih tujerodnih vrst.


  3. Vzpostaviti mehanizme za omejitev širjenja invazivnih tujerodnih vrst v zavarovanih območij.


  4. Zmanjšati prispevek hortikulturnih in vivarističnih dejavnosti k širjenju invazivnih tujerodnih vrst.

Ta spletna stran predstavlja pomemben prispevek k izboljšanju dostopnosti informacij o tujerodnih vrstah. Do sedaj so bili namreč zapisi o tujerodnih vrstah v slovenščini razpršeni po celotnem spletu. Za obveščanje širše javnosti smo septembra 2008 izdali tudi dve razglednici, ki sta brezplačno na voljo preko  distribucijske mreže kartice Feliks. Prihodnje leto pa bomo pripravili tudi razstavo o tujerodnih vrstah, ki jo bomo selili po različnih lokacijah po Sloveniji.

Nekatere tujerodne vrste so pomembne z vidika gospodarske rabe, trgovinska izmenjava pa v zadnjih letih prispeva velik delež novih tujeordnih organizmov. Za celovito reševanje problematike je potrebno sodelovanje mnogih vladnih sektorjev in institucij. Za krepitev sodelovanja med različnimi deležniki, bomo v sklopu projekta Thuja pripravili enodnevni posvet, na katerem bomo oblikovali tudi predlog izhodišč za nadaljnje strateško delovanje Slovenije na tem področju.

Invazivne tujerodne vrste zaradi ekoloških značilnosti pogosto najprej naselijo degradirana območja. Kasneje pa se lahko razširijo tudi v naravna območja, kjer imajo še večje negativne vplive na biotsko raznovrstnost. V Sloveniji je bila v zadnjih letih vzpostavljena mreža naravovarstvenih nadzornikov. Zaradi narave svojega dela, so nadzorniki dobri poznavalci svojih območij in zato tudi eni prvih, ki lahko zaznajo pojav novih (tujerodnih) vrst. V sklopu projekta bomo organizirali tečaj prepoznavanja tujerodnih vrst za naravovarstvene nadzornike. Na območju bodočega Krajinskega parka Radensko polje pa bomo tujerodne rastline v letu 2008 popisali, naslednje leto pa bomo ta žarišča odstranili in tako prikazali možne načine odstranjevanja tujerodnih rastlin.

rudbekijaHortikulturne dejavnosti so eden izmed najpomembnejših virov tujerodnih vrst rastlin. Izbira vrst v vrtnih centrih se veča, med njimi pa je tudi mnogo vrst, za katere že vemo, da so v naših klimatskih razmerah (potencialno) invazivne. Problematiko tujerodnih rastlin bomo zato predstavili vrtnim centrom in jim predlagali zamenjavo nekaterih vrst z vrstami, ki predstavljajo manjše tveganje za naravo. Tako vrtičkarje kot ljubitelje mali živali pa bomo ozaveščali z brošuro o tujerodnih vrstah, ki bo leta 2009 izšla kot priloga vrtnarski reviji.

O vseh aktivnostih projekta Thuja, vas bomo obveščali preko tej spletni strani. Publikacije, prispevki in študije, ki jih pripravljamo v sklopu projekta, so objavljene na podstrani Publikacije.  


avtor: Jana Kus Veenvliet & Paul Veenvliet,  Zavod Symbiosis,  04.09.2008


Aktivnosti projekta Thuja

1. Vzpostavitev spletne strani z informacijami o tujerodnih vrstah.

2. Priprava interaktivne razstave o tujerodnih vrstah.

3. Izdaja dveh razglednic (kartice Feliks), ki opozarjata na probleme tujerodnih vrst.


4. Organizacija in izvedba posveta vladnih in nevladnih institucij o tujerodnih vrstah.

5. Tečaj prepoznavanja invazivk za naravovarstvene nadzornike.

6. Popis in odstranitev invazivnih rastlin na Radenskem polju.

7. Predstavitev problematike tujerodnih vrst predstavnikom vrtnih centrov.

8. Priprava seznama potencialnih invazivk, ki so naprodaj v trgovinah.

9. Izdaja brošure o tujerodnih rastlinah in živalih.

10. Objava poljudnih člankov v revijah ciljnih skupin.








      logo Projekt Thuja    logo Zavod Symbiosis      logo Botanicno Drustvo Slovenije    logo Drustvo Akvaviva   logo Turisticni Drustvo Bostanj
 
logo EEA Grants & Norway Grants
Podprto s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in
Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in
Norveškega finančnega mehanizma.