Tujerodne živali

Natisni stran

Tujerodne živali

V Sloveniji, razen za ribe in nekatere škodljive organizme, še ni bilo opravljenih sistematičnih raziskav tujerodnih živali. Posamezni zapisi o tujerodnih vrstah so razpršeni po mnogih strokovnih in poljudnih revijah, celotnega seznama tujerodnih živali pa še nimamo. Relativno dober pregled imamo le za tujerodne vretenčarje. Kljub temu pa tudi brez podrobnega seznama vrst ne moremo več dvomiti, da tujerodne živali tudi v Sloveniji povzročajo veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Na tej spletni strani predstavljamo veliko primerov, kjer je naselitev tujerodnih vrst povzročila nepopravljivo škodo za domorodne vrste ali ekosisteme. Ker se trgovina, transport in mobilnost ljudi še naprej povečujejo, je verjetno, da se bo število tujerodnih vrst še naprej povečevalo. Le z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa bomo lahko preprečili vnos in ustalitev novih tujerodnih vrst v naravi.

Na podstrani Načini naselitev so obširno predstavljeni viri in poti naselitev tujerodnih vrst v Slovenijo. Na tej osnovi lahko tujerodne vrste razdelimo v tri skupine: 1. Vrste, ki so bile namerno vnesene v državo in so bile naseljene v naravo ali pa so pobegnile iz ujetništva. 2. Vrste, ki so bile nenamerno vnesene kot škodljivi organizmi ali slepi potniki v uvoženem blagu. 3. Vrste, ki so se razširile v Slovenijo zaradi odstranitve geografskih ovir ali kot posledica spontanega širjenja iz sosednjih držav.

1. Pri namernih naselitvah tujerodnih vrst, človek od vnosa živali pričakuje določeno korist. Vrste, ki so naseljene v naravno okolje, so namenjene predvsem lovu in ribolovu, zato ni presenetljivo, da je med njimi največ sesalcev in rib (npr. jezerska zlatovčica (Salvelinus umbla), muflon (Ovis musimon), alpski kozorog (Capra ibex). V Sloveniji je bilo, v primerjavi s sosednjimi državami, Jamamaj

malo naselitev tujerodnih vrst ptic (npr. fazan (Phasanius colchicus). Nekatere vrste pa so bile namerno vnesene v državo za namene gojitve in so bodisi pobegnile iz ujetništva ali pa so bile ob propadu gojitvenih obratov izpuščene v naravo (primeri: nutrija (Myocastor coypus), pižmovka (Ondatra zibethicus), pa tudi metulj jamamaj ali japonski prelec (Antheraea yamamai).

2. Med nenamerno naseljenimi živalskimi vrstami je veliko škodljivih organizmov, predvsem žuželk. Te vrste nezaželeno prihajajo v državo kot paraziti, škodljivci ali zajedavci na rastlinah ali živalih ali v izdelkih iz njih. Ker te vrste pogosto povzročajo ekonomsko škodo, predvsem v kmetijstvu in gozdarstvu, so danes vzpostavljeni mehanizmi za zgodnje odkrivanje teh vrst. Kljub temu v Sloveniji beležimo številne žuželke, ki so lahko sicer primarno škodljivci na kmetijskih rastlinah (npr. koruzni hrošč (Diabrotica virgifera), lahko pa ogrožajo tudi domorodne vrste (račja kuga (Aphanomyces astacii). V tej kategoriji pa je še ena pomembna skupina organizmov, to so živalske vrste, ki prihajajo v Jadransko morje z balastnimi vodami ali potujejo kot pritrjene živali na trupih ladij.

3. Naselitev nekaterih vrst je človek sprožil z odstranitvijo geografskih ovir, bodisi izgradnjo mostov ali prekopov. V Slovenijo je na ta način preko Sueškega prekopa pripotovalo kar nekaj morskih živali, predvsem mehkužcev (npr. kosmati morski zajček (Bursatella leachi), polž Rapana venosa). Prisotnost mnogih živali pa je posledica njihovega širjenja iz sosednjih držav. To so večinoma zelo mobilne vrste, ki bodisi z aktivnim letom (tigrasti komar (Aedes albopictus), hojo rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides) ali širjenjem po vodotokih (signalni rak (Pacifastacus leniusculus), v nekaj letih povečajo svojo razširjenost v novem okolju. Slovenija je kot majhna država izpostavljena pritiskom tujerodnih vrst iz mnogih sosednjih držav.