Tujerodne vrste v Sloveniji
www.tujerodne-vrste.info
Verzija
za tisk
Nazaj na
izvorno stran
Tujerodne živali
V
Sloveniji, razen za ribe in nekatere škodljive organizme,
še ni bilo
opravljenih sistematičnih raziskav tujerodnih živali. Posamezni zapisi
o
tujerodnih vrstah so razpršeni po mnogih strokovnih in
poljudnih revijah,
celotnega seznama tujerodnih živali pa še nimamo.
Relativno dober pregled imamo le za tujerodne
vretenčarje. Kljub temu pa
tudi brez podrobnega seznama vrst ne moremo več dvomiti, da tujerodne
živali tudi v Sloveniji povzročajo veliko okoljsko
in gospodarsko škodo. Na tej spletni
strani predstavljamo veliko primerov, kjer je naselitev tujerodnih
vrst povzročila nepopravljivo škodo za domorodne
vrste ali ekosisteme. Ker se trgovina, transport in mobilnost ljudi
še naprej
povečujejo, je verjetno, da se bo število tujerodnih vrst
še naprej povečevalo.
Le z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa bomo lahko preprečili vnos in
ustalitev
novih tujerodnih vrst v naravi.
Na
podstrani Načini naselitev so obširno predstavljeni viri in poti naselitev tujerodnih vrst v Slovenijo. Na tej osnovi lahko tujerodne
vrste
razdelimo v tri skupine: 1. Vrste, ki so bile namerno vnesene v državo
in so
bile naseljene v naravo ali pa so pobegnile iz
ujetništva. 2. Vrste, ki so bile
nenamerno vnesene kot škodljivi organizmi ali slepi potniki
v uvoženem blagu.
3. Vrste, ki so se razširile v Slovenijo zaradi odstranitve
geografskih ovir
ali kot posledica spontanega širjenja iz sosednjih držav.
1. Pri
namernih naselitvah tujerodnih vrst, človek od vnosa živali pričakuje
določeno
korist. Vrste, ki so naseljene v naravno okolje, so namenjene predvsem
lovu in
ribolovu, zato ni presenetljivo, da je med njimi največ
sesalcev in
rib (npr.
jezerska zlatovčica (Salvelinus
umbla),
muflon (Ovis musimon),
alpski kozorog
(Capra ibex)).
V Sloveniji je bilo, v
primerjavi s sosednjimi državami, malo naselitev
tujerodnih vrst ptic (npr.
fazan (Phasanius
colchicus)). Nekatere
vrste pa so bile namerno vnesene v državo za namene gojitve in so
bodisi pobegnile
iz ujetništva ali pa so bile ob propadu
gojitvenih obratov izpuščene
v naravo
(primeri: nutrija (Myocastor
coypus),
pižmovka (Ondatra
zibethicus), pa
tudi metulj jamamaj ali japonski prelec
(Antheraea yamamai).
2.
Med
nenamerno naseljenimi živalskimi vrstami je veliko
škodljivih
organizmov, predvsem žuželk. Te vrste nezaželeno prihajajo
v državo kot paraziti,
škodljivci ali zajedavci na rastlinah
ali
živalih
ali v izdelkih iz njih. Ker te vrste pogosto povzročajo
ekonomsko
škodo, predvsem v
kmetijstvu in gozdarstvu, so danes vzpostavljeni mehanizmi za zgodnje
odkrivanje teh vrst. Kljub temu v Sloveniji beležimo
številne
žuželke, ki so
lahko sicer primarno škodljivci na kmetijskih rastlinah
(npr.
koruzni hrošč (Diabrotica
virgifera), lahko pa ogrožajo tudi
domorodne vrste (račja kuga (Aphanomyces
astacii). V tej kategoriji pa je še ena
pomembna skupina organizmov, to so živalske vrste, ki
prihajajo v Jadransko morje z balastnimi
vodami ali potujejo kot pritrjene
živali na trupih ladij.
3. Naselitev
nekaterih vrst je človek sprožil z odstranitvijo
geografskih ovir,
bodisi izgradnjo
mostov ali prekopov. V Slovenijo je na ta način preko
Sueškega prekopa
pripotovalo kar nekaj morskih živali, predvsem mehkužcev (npr. kosmati
morski
zajček (Bursatella leachi),
polž Rapana venosa).
Prisotnost mnogih živali pa je posledica njihovega širjenja
iz sosednjih držav.
To so večinoma zelo mobilne vrste, ki bodisi z aktivnim letom (tigrasti
komar (Aedes albopictus),
hojo rakunasti pes (Nyctereutes
procyonoides) ali širjenjem po vodotokih
(signalni rak (Pacifastacus
leniusculus), v nekaj letih
povečajo svojo razširjenost v novem okolju. Slovenija je kot
majhna država
izpostavljena pritiskom tujerodnih vrst iz mnogih sosednjih držav.
Vir: Wittenberg,
R., & M. J. W. Cock, 2001. Invasive
Alien Species: A Toolkit of Best Prevention and Management Practices.
CAB International, Wallington.
© Projekt
Thuja; avtorja: Jana
Kus Veenvliet & Paul Veenvliet, Zavod Symbiosis,
04.09.2008
Projekt Thuja je podprt
s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške
preko
Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.