Tujerodne vrste v Sloveniji
domapisite namenglishNatisninaslov


Nazaj

Več v informativnem listu: informativni ist
bioportal







zlata ribica

Zlata ribica (Carassius auratus)

Splošni opis: Srednje velika (15-35 cm) vrsta krapovca z velikimi luskami in dolgo, vbočeno hrbtno plavutjo. Brkov nima. Zlate ribice, ki jih najdemo pri nas, so potomci gojenih oblik, zato so mnogi osebki obarvani oranžno ali/in imajo podaljšane plavuti. Redko pa naletimo tudi na zlate ribice, ki niso oranžno obarvane. 

Podobne vrste: Zelo podoben je srebrni koreselj srebrni koreselj (Carassius gibelio), ki ga je včasih zelo težko ločiti od zlate ribice. Navadno se zlate ribice pojavljajo v večjem številu in vsaj nekateri osebki imajo znake gojenih oblik.  

Podoben je tudi navadni koreselj koreselj (Carassius carassius), ki pa ima ravno ali izbočeno hrbtno plavut in nekoliko manjše luske (število lusk vzdolž pobočnice pri zlati ribici je 28-31, pri navadnem koreslju pa 32-35). Mladostni osebki navadnega koreslja imajo pred repno plavutjo navpično temno liso.  

Podobna vrsta je tudi krap (Cyprinus carpio), ki pa ima ob ustih štiri brke. Običajno doseže večjo velikost (do 120 cm) kot zlata ribica.  

Več informacij je v informativnem listu.

zlate ribice

Na sliki: Zlate ribice niso vedno obarvane oranžno, lahko pa opazimo druge znake gojitve, kot na primer podaljšane plavuti (spodnja slika).


koreselj
Na sliki: Mladosten navadni koreselj ima pred repno plavutjo navpično črno liso. Hrbtna plavut je izbočena. 


zlata ribica in krap
Na sliki: Zlata ribica (levo) nima brkov, pri krapu pa so okoli ust štirje brki. 












      logo Projekt Thuja    logo Zavod Symbiosis      logo Botanicno Drustvo Slovenije    logo Drustvo Akvaviva   logo Turisticni Drustvo Bostanj
 
logo EEA Grants & Norway Grants
Podprto s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in
Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in
Norveškega finančnega mehanizma.