life.artemis@tujerodne-vrste.info
life.artemis@tujerodne-vrste.info

Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Iščemo tujerodno vrsto – veliki pajesen

Za letošnjo akcijo Iščemo tujerodno vrsto smo izbrali veliki pajesen (Ailanthus altissima). To tujerodno drevo izvira iz Azije, v Evropo pa so ga zanesli že sredi 18. stoletja. Pravzaprav je k nam prišel »po pomoti«, saj je francoski jezuit v Evropo poslal semena velikega pajesena, misleč, da gre za semena nekega drugega azijskega drevesa. A veliki pajesen je v Evropi ostal in si pridobil sloves uporabnega, trpežnega urbanega drevesa, zato so ga marsikje sadili kot okrasno drevo. Uporabljali so ga tudi za pogozdovanje.

A danes imamo do velikega pajesena precej drugačen odnos, saj se je marsikje razširil in začel izpodrivati domorodne rastline. V gozdovih se največkrat ustali na presekah ali na vrzelih, ki so nastale po požarih ali vremenskih ujmah in ponekod že ovira naravno pomlajevanje gozda. Širi se tudi v urbanem okolju, ker lahko korenine povzročijo poškodbe na pločnikih in objektih. Kadar se s pajesenom zarastejo kmetijske površine, pa jih je zelo težko povrniti v prvotno rabo, saj se stalno obnavlja iz korenin.

Veliki pajesen je strupen in ima lahko tudi škodljive vplive na zdravje ljudi. Pri nekaterih ljudeh pelod pajesena, podobno kot pelinolistna ambrozija, povzroča seneni nahod. Pri osebah, ki so odstranjevale pajesen, pa so poročali o nekaj primerih kontaktnega dermatitisa in celo vnetja srčne mišice po stiku z drevesnim sokom.

Kako prepoznamo veliki pajesen? Že iz imena pajesena lahko razberemo, da gre za visoko rastlino. Odraslo drevo je lahko visoko tudi več kot 25 metrov. Drevo ima zelo prepoznavno krošnjo z debelimi, razprostrtimi vejami in gladko, sivo lubje. Od sredine pomladi do pozne jeseni drevo zlahka prepoznamo tudi po velikih listih, ki v dolžino merijo do 90 centimetrov in so sestavljeni iz več nekaj centimetrov dolgih lističev. Ti so celorobi, le pri bazi imajo majhno izboklino. Če liste zmečkamo med prsti, imajo neprijeten vonj, po katerem je drevo v nekaterih delih Slovenije dobilo tudi ljudsko ime smrdljivec ali smrdulja. Na ženskih drevesih se sredi poletja razvijejo številni krilati plodovi, ki postopoma odpadajo vse do naslednje pomladi. 

Velikemu pajesenu je nekoliko podoben octovec, prav tako tujerodno drevo, ki se ponekod pri nas že razširja v (pol)naravnem okolju. Tudi listi octovca so sestavljeni iz lističev, vendar imajo ti nazobčan listni rob. Socvetja in spolodja octoveca so pokončna, zreli plodovi so rdeče barve, zato drevo poleti in v jeseni že z razdalje zlahka prepoznamo.

Zaradi številnih negativnih vplivov na naravo je veliki pajesen od leta 2019 tudi na ravni Evropske unije opredeljen kot invazivna tujerodna vrsta. Velikega pajesena ni več dovoljeno prodajati, posedovati, gojiti ali ga izpuščati v okolje. Vendar pa je vrsta v nekaterih delih Slovenije že zelo razširjena in država bo morala v prihodnjih letih pripraviti načrt za zajezitev širjenja velikega pajesena. Za kakovosten načrt pa rabimo tudi dobre podatke o razširjenosti velikega pajesena, zato tej vrsti namenjamo posebno pozornost v okviru letošnje akcije Poišči tujerodno vrsto, ki poteka v projektu LIFE ARTEMIS. Če opazite veliki pajesen, vas vabimo, da podatke posredujete v sistem Invazivke (www.invazivke.si), ki omogoča zelo preprosto posredovanje podatkov. Prek androidne aplikacije Invazivke lahko vsak registriran uporabnik že z nekaj kliki posreduje svoje opažanje. Lokacija se prenese iz GPS sprejemnika v telefonu, tako da mora uporabnik vrsto le fotografirati in iz seznama izbrati ime. Posredovane podatke preverijo izvedenci in jih nato vključijo v javno dostopno zbirko Invazivke, kjer so na voljo vsem institucijam, ki bodo v prihodnjih letih načrtovale ukrepe za zajezitev širjenja te invazivne tujerodne rastline.

Leave a Reply

We are using cookies to give you the best experience. You can find out more about which cookies we are using or switch them off in privacy settings.
AcceptPrivacy Settings

GDPR

  • Piškotki na spletni strani

Piškotki na spletni strani

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.