- Projekt LIFE ARTEMIS
- Slovenski gozdovi
- Tujerodne vrste
- Vplivi
- Vplivi na biotsko raznovrstnost
- Vplivi na gospodarstvo
- Vplivi na zdravje ljudi
- Ukrepi
- Pretekli projekti
Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu
Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo skoraj 60 % površine naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Slovenke in Slovenci smo neločljivo povezani z gozdovi – o tem priča podatke, da je vsak četrti prebivalec Slovenije lastnik gozda. Brez gozdov si težko predstavljamo preteklost, sedanjost in prihodnost.
Večina izmed nas si težko predstavlja življenje brez gozdov. Prebivalci Slovenije pijemo čisto vodo in dihamo čist zrak predvsem po zaslugi gozdov. Gibanje v gozdu nas ohranja zdrave in v dobri fizični kondiciji. Urbani in drugi množično obiskani gozdovi nam nudijo sprostitev in kvaliteten pobeg od obremenitev in preizkušenj, pred katere nas postavlja sodobni življenjski ritem. Gozdovi uspešno skrivajo in ščitijo številne rastlinske in živalske vrste ter naravne in kulturne vrednote. Večina nas z veseljem uporablja lesene izdelke ter nabira in uživa gozdne plodove, kot so gobe in kostanji. Gozdovi omogočajo otrokom zdrav razvoj in jim dajejo nepozabne lekcije o naravi in življenju. Pogosto pozabimo, da gozdovi ščitijo naše domove pred plazovi in orkanskimi vetrovi ter, da so nam v preteklosti nudili pomembno naravno zaščito pred sovražniki.
Povečevanje gozdnih površin zaradi zaraščanja se v Sloveniji po 130 letih v glavnem zaključuje. Hkrati pa se povečujejo človeški pritiski na gozd – ljudje gozdove vedno bolj potrebujemo, pa naj bo to zaradi zaslužka, sprostitve in rekreacije, ali katerega drugega namena. O povečevanju teh pritiskov pričajo tudi vedno pogostejše polemike med različnimi uporabniki gozdov, ki v tem prostoru uveljavljajo svoje interese.
Sedanje obdobje zaznamujejo nagle spremembe, ki jih v naravi največkrat posredno ali neposredno povzročamo ljudje s svojimi dejavnostmi. Gozdovi pa na nagle spremembe niso najbolje kratkoročno prilagojeni. Ko je slovenske gozdove februarja 2014 prizadel katastrofalni žledolom, smo se po dolgem času zavedeli, da so tudi naši gozdovi ranljivi. Ni samoumevno, da so gozdovi zdravi in v dobrem stanju – slovenski gozdarji se v tej smeri trudimo že več kot 300 let. Vsakoletni napadi lubadarjev, ki sledijo žledolomu, krojijo novo podobo in nakazujejo novo smer življenja in dela v slovenskih gozdovih.
Poleg podnebnih sprememb nekatere grožnje prinaša tudi globalizacija, katere pomembni posledici sta vnos in razširjanje invazivnih tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Pripravila: Boris Rantaša in Jana Kus Veenvliet, januar 2018
Kar 58,3 % Slovenije pokriva gozd, s čimer se med evropskimi državami uvrščamo na tretje mesto, takoj za Švedsko in Finsko. A delež gozda v Sloveniji se je skozi zgodovino močno spreminjal. Prvotno je skoraj vso Slovenijo prekrival gozd, a je zaradi njihovega krčenja do konca 19. stoletja ta delež upadel na 36 %. Nato se je gozdnatost postopoma povečevala, dosegla skoraj 60 % in v zadnjem desetletju ostaja bolj ali manj nespremenjena.
Za slovenske gozdove je značilen visok delež zasebnega lastništva. Po podatkih Zavoda za gozdove imamo kar 313.000 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti kar 461.000 gozdnih posestnikov.
Gozdovi za ljudi niso le vir surovin in območja za preživljanje prostega časa, temveč opravljajo še številne druge vloge, ki prispevajo h kakovosti življenja ljudi.
