Domov > Tujerodne vrste
Ob omembi tujerodne vrste marsikdo najprej pomislil na bitja z drugega planeta. V biologiji pa z izrazom tujerodne vrste poimenujemo tiste organizme, ki jih je človek prenesel v novo okolje, v katerem prej niso bili prisotni. Tujerodne vrste pripadajo najrazličnejšim skupinam organizmov (npr. virusi, glive, rastline, živali), prav tako se razlikujejo po virih in poteh naselitve. Prav zaradi tega opredelitev izraza tujerodna vrsta ni enostavna. V novejši literaturi se uporabljajo definicije, ki so bile dogovorjene v sklopu Konvencije o biološki raznovrstnosti. Te definicije so sicer nekoliko daljše, vendar najustrezneje zajemajo različne tujerodne vrste, zato jih uporabljamo tudi na tej spletni strani.
Tujerodne vrste so neposredna posledica potovanja ljudi in trgovanja z najrazličnejšim blagom. Čeprav je trgovanje staro že tisočletja, se je v zadnjem stoletju močno povečalo, s tem pa tudi število tujerodnih vrst, ki s pomočjo človeka dosežejo nova območja. Vplive tujerodnih vrst predstavljamo na naslednji podstrani, najprej pa si poglejmo različne faze, skozi katere preide tujerodna vrsta po naselitvi v novo okolje.
V Evropo je vsako leto zanesenih na stotine tujerodnih organizmov, vendar vsi ne postanejo invazivni. Pravzaprav jih večina v novem okolju ne preživi, bodisi ker se novemu okolju ne morejo prilagoditi ali pa je prisotnih premalo osebkov za uspešno razmnoževanje. Nekatere vrste, imenujemo jih prehodne tujerodne vrste, lahko v okolju ostanejo dalj časa, bodisi zaradi dolge življenjske dobe, občasnega razmnoževanja ali ponavljajočih se naselitev. Posamezne vrste pa se postopoma, lahko tudi v obdobju več let, prilagodijo na novo okolje in se začnejo (spolno ali nespolno) razmnoževati. Tujerodne vrste, ki se v naravi redno razmnožujejo in se populacije vzdržujejo brez posredovanja človeka, imenujemo naturalizirane vrste. Opise obeh kategorij tujerodnih vrst lahko strnemo v kratkih definicijah:
Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
Avtorja: Jana Kus Veenvliet, zadnjič posodobljeno januarja 2018
Vir: Richardson, D. M., P. Pyšek, M. Rejmánek, M. G., Barbour, F. D. Panetta & C. J. West, 2000. Naturalization and invasion of alien plants: concepts and definitions. Diversity and Distributions 6: 93-107.
Podust (Chondrostoma nasus) je domorodna vrsta donavskega povodja. V letih 1960−1965 pa so jo za popestritev športnega ribolova naseljevali v reko Vipavo, ki je del jadranskega povodja. Podust jadranskega povodja po naravni poti ne bi nikoli dosegla, zato je tam tujerodna vrsta. V jadranskem povodju, ki je od donavskega že tisočletja ločeno, se je neodvisno razvila primorska podust (Protochondrostoma genei). A vrsto so v zadnjih letih našli le še v Goriških Brdih, v Vipavi pa že nekaj let ne in je morda povsem izumrla. Razlog za velik upad poulacije primorske podusti je verjetno tudi v naselitvi sorodne podusti. Zaradi okoljske škode lahko podust v jadranskem povodju uvrstimo med invazivne tujerodne vrste. Pojem tujerodne vrste torej ni nujno povezan z državnimi mejami.
Od leta 2017 se ukrepi za reševanje kritično ogročene primorske podusti izvajajo v okviru projekta LIFE for LASCA, ki ga vodi Zavod za ribištvo Slovenije s partnerji. >> več o projektu.
V Sloveniji najdemo pet vrst nedotik. Domorodna je le ena vrsta, navadna nedotika (Impatiens noli-tangere), štiri vrste so pri nas tujerodne. Žlezavo nedotiko (Impatiens glandulifera), ki izvira iz zahodne Himalaje, so gojili po vrtovih že v začetku 20. stoletja, zaradi medonosnosti pa je bila priljubljena tudi pri čebelarjih. Prvi zapisi o pojavljanju v naravnem okolju so iz 40-tih let 20. stoletja, nato pa se je vrsta začela hitro širiti vzdolž rek. Danes je razširjena po večjem delu Slovenije, razen v submediteranskem delu. Še posebej pogosta je vzdolž rek, kjer ponekod popolnoma prerašča rečne bregove, iz katerih izriva domorodne rastline, zato jo obravnavamo kot invazivno tujerodno vrsto.
Poleg te se pri nas pojavlja še druga invazivna nedotika, drobnocvetna nedotika (I. parviflora). Zaradi nizke rasti je sicer nekoliko manj opazna, vendar ponekod gosto prerašča gozdna tla in prav tako izriva domorodne rastline. Vse pogosteje pa v zadnjih letih opažamo pri nas tudi balfourovo nedotiko (I.balfourii) in jo zato že obravnavamo kot potencialno invazivno vrsto, zato je uvrščena na opozorilni seznam tujerodnih vrst. Zaenkrat neinvazivna je le breskvica (I. balsamina), ki je za zdaj še omejena na vrtove.