sl
life.artemis@tujerodne-vrste.info
sl
life.artemis@tujerodne-vrste.info

Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Domov   >   Tujerodni vedež   > Napotki za izvedbo akcij

Napotki za organizacijo akcij odstranjevanja tujerodnih vrst

1. faza: Načrtovanje akcije
  1. Določitev prioritet: V Sloveniji za zdaj še nimamo celovitega načrtovanja ravnanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Tujerodnih vrst je (žal) veliko več kot jih lahko odstranimo, zato moramo pri odločitvi za izvedbo akcije dobro premisliti: 1. ali invazivne tujerodne vrste na območju ogrožajo naravo in/ali zdravje ljudi, 2. ali je realno, da bo odstranjevanje učinkovito (imamo na voljo primerne metode, površina ni prevelika), 3. ali bomo organizacijsko sposobni zagotavljati ponavljanje aktivnosti več let. Včasih moramo za določitev prioritet izvesti popis tujerodnih vrst določenega območja, saj le tako lahko ugotovimo, katere vrste in na kakšnih površinah so prisotne na območju. Odločiti se moramo tudi ali bomo izvajali odstranjevanje le ene vrste ali več vrst na manjšem zaključenem območju. Pred odločitvijo za izvedbo akcije preverimo, ali je morda odstranjevanje vrste načrtovano na ravni občine, zavarovanega območja, ali v okviru kakšnega projekta. V pripravi so operativni programi za ravnanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Unijo in zanje veljajo določila Uredbe EU št. 1143/2014. Ko bodo ti dokumenti sprejeti, bodo za nekatere vrste ukrepi jasno prostorsko in časovno opredeljeni.
  1. Zagotavljanje podpore: Ozaveščanje javnosti in odločevalcev je nujno tudi v procesu organizacije odstranjevanja tujerodnih vrst. To je še posebej pomembno, kadar odstranjujemo živali, saj lahko aktivnosti sprožijo številne moralne dileme, ali pa, kadar odstranjujemo tujerodne vrste, od katere imajo nekatere ciljne skupine koristi (npr. medonosne rastline).
  1. Zagotavljanje “delovne sile”: Odstranjevanje tujerodnih vrst za zdaj pri nas večinoma poteka v obliki prostovoljskih akcij.  Na začetku moramo oceniti obseg dela in ugotoviti, koliko prostovoljcev bomo potrebovali. Pri tem računajte, da vnema prostovoljcev razmeroma hitro pojenja in v enem dnevu ne smemo načrtovati več kot 4 ure fizičnega dela. Ne pozabite, da je treba za popolno (lokalno) izkoreninjenje aktivnosti ponavljati več let. Nekateri prostovoljci bodo morda po določenem času prenehali sodelovati in bomo morali pridobiti nove. Če boste akcijo izvedli s prostovoljci, jo morate načrtovati v popoldanskem času ali med vikendom. Svetujemo vam, da s prostovoljci podpišete pisni dogovor o prostovoljskem delu, v katerem jih tudi seznanite s tveganji, ki so povezana z odstranjevanjem. Še posebej bodite previdni pri odstranjevanju tujerodnih vrst, ki so lahko škodljive za zdravje ljudi (npr. pelinolistna ambrozija, orjaški dežen). Pri delu s prostovoljci je treba upoštevati tudi Zakon o prostovoljstvu, ki določa, da je treba prostovoljce nezgodno zavarovati. Organizcije, ki so člani Slovenske mreže prostovoljskih organizacij lahko zavarovanje uredite prek Slovenske filantropije. Več o tem.
  1. Zagotavljanje zakonitosti: trenutno v Sloveniji še nimamo celovite zakonodaje, ki bi urejala področje odstranjevanja tujerodnih vrst, kljub temu pa moramo upoštevati več predpisov, ki določajo posege na varovanih območjih, ob vodah ter v varovalnih pasovih cest. Zelo pomembno je tudi, da pri načrtovanju upoštevamo lastništvo in za izvedbo akcije pridobimo pisno soglasje lastnika zemljišča. Vzorec soglasja za izvedbo ukrepov zatiranja tujerodnih vrst
  1. Obveščanje: Ker je odstranjevanje tujerodnih vrst naravovarstveni ukrep, je smiselno (ni pa zavezujoče), da o akciji pisno obvestite območno enoto Zavoda za varstvo narave, če aktivnost poteka v gozdu pa tudi Zavoda za gozdove Slovenije.  
2. faza: Izvedba akcije
  1. Orodje in drug material: glede na vrste boste za odstranjevanje rastlin potrebovali različno orodje. Večinoma so za izkopavanje najbolj uporabne lopate z ravnim dnom (“štiharica”) ali posebno namensko orodje za ruvanje. Pri večjih rastlinah so uporabne tudi škarje z dolgimi ročaji, da lahko porežemo dele rastlin in lažje dostopamo do stebla/debla. Poleg ročnega orodja bomo potrebovali še: rokavice za vse udeležence (če so rastline trnate, kupimo take za delo z vrtnicami!), ponjave, ki jih položimo na tla za zbiranje rastlin ter vreče, v katere bomo shranjevali material. Če odstranjujemo rastline z močnejšimi koreninami, razmislimo o možnosti odstranjevanja s pomočjo manjšega bagerja. Ne pozabimo tudi hrano in pijačo.
  2. Odstranitev rastlinskega materiala: Številne invazivne rastline se učinkovito razširjajo tudi z majhnimi deli korenik, zato moramo z izkopanimi/izruvanimi rastlinami ravnati zelo previdno. Če rastline odstranjujemo proti koncu ali celo že po cvetenju, potem moramo uničiti tudi dele rastlin s cvetovi/plodovi. Zavod RS za varstvo narave je konec leta 2019 pripravil strokovno mnenje glede ravnanja z ostanki invazivnih tujerodnih rastlin. Izvedbeno v zvezi z odlaganjem rastlinskega materiala pogosto naletimo na težave, saj to področje pri nas še ni ustrezno urejeno. Predlagamo, da možnost prevzema preverite pri najbližjemu komunalnemu podjetju. Če gre za lesne vrste, lahko preverite, če bi lesno biomaso prevzelo kakšno podjetje, ki izdeluje sekance in pelete. Možnosti za sežig večjih količin rastlinskega materiala za zdaj pri nas še ni. 

 

Na kratko ...

 

  1. Razmislite, kaj je najpomembnejši del narave, ki ga želite obvarovati pred invazivnimi tujerodnimi vrstami.
  2. Ugotovite, katere invazivne tujerodne vrste najbolj ogrožajo naravo.
  3. Ugotovite, kakšen napor je potreben za odstranitev ciljnih tujerodnih vrst
  4. Določite si uresničljiv cilj
  5. Preverite, ali se vaš cilj sklada za razpoložljivimi sredstvi
  6. Izvedite aktivnost odstranjevanja tujerodnih vrst
  7. Beležite in ugotavljajte rezultate.
  8. V Tujerodni vedež sporočite izkušnje, da bodo nove ekipe še uspešnejše

Pripravila: Jana Kus Veenvliet, september 2019, posodobljeno januar 2020

Vir: IUCN (2018). Guidelines for invasive species planning and management on islands. Cambridge, UK and
Gland, Switzerland: IUCN. viii + 40pp

We are using cookies to give you the best experience. You can find out more about which cookies we are using or switch them off in privacy settings.
AcceptPrivacy Settings

GDPR

  • Piškotki na spletni strani

Piškotki na spletni strani

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
X