Tujerodne vrste lahko tudi v gozdovih povzročijo velike spremembe. Tujerodne zelnate rastline, vzpenjavke ali grmovnice se pogosto naselijo na gozdnem robu ali v presvetljenih delih gozda. Kadar oblikujejo goste sesoje in prekrijejo spodnje plasti, je kalitev mladih dreves otežena, zato je pomlajevanje v takšnih delih gozdov okrnjeno.
Tujerodnih draves danes v slovenskih gozdovih ne sadimo več. Nekatere vrste, ki so bile sajene v preteklosti, pa se same pomlajujejo in se ponekod tudi širijo.
V zadnjih letih smo priča številnim vremenskim ujmam, ki so močno prizadele naše gozdove. Številna drevesa so poškodovana in zato zelo ranljiva za napad tujerodnih žuželk in okužbe s tujerodnimi glivami. Lastniki gozdov lahko s spremljanjem zdravstvenega stanja dreves v svojih gozdovih bistveno prispevate k zgodnjemu odkrivanju novih tujerodnih vrst.
Pripravila: Jana Kus Veenvliet, januar 2018
Tujerodne žuželke lahko na nova območja zanesemo tudi z lesom ali lesenimi izdelki, v katerih se skrivajo ličinke. Med vrstami, ki v Evropi veljajo za “strah in trepet” sta tudi hrošča azijski kozliček (Anoplophora glabripennis) in kitajski kozliček (Anoplophora chinensis). Obe vrsti veljata za karantenske škodljive organizme, ki so pod posebnim nadzorom in zanje veljajo strogi fitosanitarni ukrepi.
V številnih državah so tujerodne kozličke našli na podlagi sporočil ozaveščenih občanov, ki so opazili sušenje dreves in izhodne odprtine na deblih, iz katerih izletavajo odrasle žuželke. Takšne odprtine sicer lahko naredijo tudi nekatere druge vrste, a odprtine azijskega kozlička so okrogle (ne ovalne) in ravno tako široke, da lahko vanje vstavimo svinčnik. Na drevesih opazimo tudi majhne zaplate poškodovanea lubja, ki ga izpraskajo odrasli osebki.
Tujerodni kozlički se lahko pojavijo tudi pri nas. Ob sumu na pojav azijskega ali kitajskega kozlička, to takoj sporočite Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.