Vrtnarjenje je čudovita in sproščujoča dejavnost, pri kateri se prepletata aktivno gibanje na prostem in stik z naravo. Dobro uspevanje rastlin je v veselje vsakemu vrtnarju in neprecenljiva nagrada za vloženi trud. Poleg tega so rastline na vrtu tudi vir zdrave hrane in ustvarjajo edinstveno podobo domače okolice.
A, v želji, da bi naši vrtovi imeli drugačen izgled od našega naravnega okolja, na vrtovih najpogosteje gojimo tujerodne rastline. Dokler te ostajajo znotraj meja vrtov, so čudovito okrasje našega doma. A nekatere rastline se lahko razširijo zunaj meja vrtov, se tam ustalijo, razširjo in porušijo ustaljeno naravno ravnovesje med vrstami.
Številne tujerodne vrste so ubežnice z vrtov. Prav vsi pa lahko prispevamo k temu, da vrtovi ne bodo več grožnja za naravo. Že z nekaj majhnimi spremembami, ki smo jih strnili v spodnje nasvete, bodo naši vrtovi veliko prijaznejši sosedi narave.
Pripravila: Jana Kus Veenvliet, januar 2018
Vir: Kus Veenvliet, J. (ur), P. Veenvliet, M. Bačič, B. Frajman, N. Jogan, S. Strgulc Krajšek. 2012. Ubežnice z vrtov, 3. izdaja. Zavod Symbiosis, Nova vas
Od leta 2015 je v veljavi nova evropska uredba, na podlagi katere so določili tudi nekatere invazivne tujerodne rastline in živali. Te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje. Če gojite te vrste na vrtu, jih morate odstraniti! Izmed okrasnih rastlin so bile do konca leta na seznam uvrščene naslednje vrste (z zvezdico označene rastline se po našem poznavanju dostopne pri nas):
Kopenske rastline:
Vodne in obvodne rastline:
Še posebej v mestih vrtove pogosto obdajajo različne okrasne grmovnice. Med najbolj priljubljenimi so tiste vrste, ki hitro rastejo in že v nekaj letih po zasadtivi oblikujejo gosto pregrado. A med okrasnimi grmovnicami se skrivajo tudi grmovnice, ki so invazivne. Taka sta na primer lovorikovec (Prunus laurocerasus) in thunbergov češmin (Berberis thunbergii).
Še posebej problematične so tiste vrste, katerih semena so užitna za ptice. Ptice v živih mejah naberejo semena, nato pa jih z iztrebki prenesejo v gozd, kjer se lahko rastline ustalijo in postopoma vse bolj preraščajo podrast.