Mednarodne konvencije    

Tujerodne vrste so obravnavane v različnih konvencijah in mednarodnih sporazumih. Ti so za države pogodbenice pravno zavezujoči in države so dolžne zagotoviti izvajanje določil in sklepov na nacionalni ravni. Najbolj celovito tujerodne vrste obravnava Konvencija o biološki raznovrstnosti, drugi mehanizmi pa obravnavajo le nekatere vidike tujerodnih vrst ali pa so omejeni le na določene skupine organizmov. V tem poglavju predstavljamo ključne dele konvencij in sporazumov, ki se nanašajo na tujerodne vrste, in sicer za tiste konvencije, katerih podpisnica je tudi Slovenija.

Konvencija o biološki raznovrstnosti

Originalno ime: Convention on biological diversity
Akronim: CBD
Status v Sloveniji: ratificirana leta 1995
Določila o tujerodnih vrstah: Konvencija o biološki raznovrstnosti je edini pravno zavezujoč mehanizem, ki celovito obravnava naseljevanje tujerodnih vrst, njihov nadzor in odstranjevanje iz narave. Tujerodne vrste so obravnavane že v samem besedilu konvencije. Tako člen 8(h) nalaga podpisnicam konvencije, da “preprečijo, oziroma jih nadzorujejo ali odstranijo, tiste tujerodne vrste, ki ogrožajo ekosisteme, habitate in vrste“. Konferenca pogodbenic Konvencije je kasneje sprejela še več pomembnih sklepov (npr. sklep VI/23).

Bernska konvencija

Celotno slovensko ime: Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov
Originalno ime: Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats
Status v Sloveniji: ratificirana leta 1999
Določila o tujerodnih vrstah: Bernska konvencija je pravno zavezujoč mednarodni mehanizem, s katerim se zagotavlja ohranjanje prostoživečih rastlin in živali in njihovih naravnih življenjskih prostorov. Besedilo konvencije v 11. členu, točka 2, jasno obvezuje pogodbenice, da bodo “ … strogo nadzirale naseljevanje tujerodnih vrst.“. Poleg tega je bilo v sklopu konvencije sprejetih več priporočil, ki se nanašajo na tujerodne vrste. Med njimi je najpomembnejše Priporočilo št. 99, sprejeto leta 2003, ki vsebuje Evropsko strategijo o invazivnih tujerodnih vrstah. Strategija vsebuje smernice za pripravo in izvajanje nacionalnih strategij za ravnanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami.

Bonnska konvencija

Celotno slovensko ime: Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali
Originalno ime: Convention on the Conservation of migratory Species of Wild Animals
Akronim: CMS
Status v Sloveniji: ratificirana leta 1998
Določila o tujerodnih vrstah: Konvencija v 3. členu, odstavek 4c, določa, da si morajo pogodbenice, države na območju razširjenosti selitvenih vrst, vključenih v Dodatek I (vrste, ki so kritično ogrožene na celotnem ali večjem delu območja razširjenosti), prizadevati, ” … če je to izvedljivo in primerno, preprečiti, zmanjšati ali nadzorovati dejavnike, ki ogrožajo ali bodo lahko ogrozili vrsto, vključno s strogim nadzorom uvajanja tujerodnih vrst in nadzorom ali odstranjevanjem že naseljenih tujerodnih vrst, če je to izvedljivo in primerno.” Na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v Dodatku II (vrste v neugodnem ohranitvenem stanju), lahko pogodbenice sklepajo sporazume, kadar bi ti koristili tem vrstam. Sporazumi lahko vključujejo tudi ukrepe za strog nadzor nad naseljevanjem tujerodnih vrst ali že naseljenimi tujerodnimi vrstami, ki škodujejo selitvenim vrstam.

Sporazum AEWA

Celotno slovensko ime: Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic
Originalno ime: The Agreement on the Conservation of African-Eurasian Migratory Waterbirds
Akronim: AEWA
Status v Sloveniji: ratificiran leta 2003
Določila o tujerodnih vrstah: Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic je nastal pod okriljem Bonnske konvencije. Sporazum v členu III, točki 2g pogodbenice zavezuje, da med drugim “… prepovejo namerno vnašanje tujerodnih vrst vodnih ptic v okolje in storijo vse potrebno, da preprečijo nenamerno izpuščanje takih vrst, če bi tak vnos ali izpust posegal v ohranitveni status prosto živečega živalstva in rastlinstva; če so bile tujerodne vrste vodnih ptic že vnesene, pogodbenice z ustreznimi ukrepi preprečijo, da bi te vrste ogrozile domorodne vrste“. Sporazum vsebuje tudi akcijski načrt, ki vsebuje nekatere ukrepe v zvezi s tujerodnimi vrstami.

Alpska konvencija

Celotno slovensko ime: Konvencija o varstvu Alp
Originalno ime: Convention for the Protection of the Alps
Status v Sloveniji: ratificirana leta 1995
Določila o tujerodnih vrstah: Alpska konvencija je okvir za ohranjanje naravnih ekosistemov Alp in promocijo trajnostnega razvoja na tem območju. V sklopu konvencije je bilo sprejetih več protokolov, med njimi Protokol Varstvo narave in urejanje krajine, ki v 17. členu določa, da “Pogodbenice zagotavljajo, da prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ne bodo naseljevale na tista območja, na katerih se v do zdaj znani preteklosti niso naravno pojavljale. Mogoče je predvideti izjeme, če je tako naseljevanje potrebno za določene rabe in ne bo negativno vplivalo na naravo in krajino.” Konvencija torej pogodbenicam nalaga le načine ravnanja pri namernih naselitvah, nenamernih naselitev tujerodnih vrst pa ne obravnava.

Ramsarska konvencija

Celotno slovensko ime: Konvencija o močvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic
Originalno ime: Convention on Wetlands of International Importancce, especially as Waterfowl Habitat
Status v Sloveniji: ratificirana leta 1992
Določila o tujerodnih vrstah: Glavna cilja Ramsarske konvencije sta ohranjanje in smotrna raba mokrišč, z izvajanjem aktivnosti na regionalni in nacionalnih ravni ter mednarodnim sodelovanjem. Ramsarska konvencija v svojih določilih sicer neposredno ne omenja tujerodnih vrst, a je konferenca pogodbenic sprejela Sklepa VII.14 in VIII.18 o Tujerodnih vrstah in mokriščih, v katerih so invazivne vrste spoznane za pomembno grožnjo mokriščem. V sklepu so navedene tudi aktivnosti, ki naj jih pogodbenice izpeljejo za preprečitev ali omilitev škode invazivnih vrst na območjih mokrišč.

Mednarodna konvencija o varstvu rastlin

Originalno ime: International Plant Protection Convention
Akronim: IPPC
Status v Sloveniji: prenovljena konvencija ratificirana leta 2005
Določila o tujerodnih vrstah: Mednarodna konvencija o varstvu rastlin je okvir za mednarodno sodelovanje na področju izvajanja skupnih in učinkovitih aktivnosti za preprečitev širjenja in vnosa organizmov, ki so škodljivci rastlin ali rastlinskih izdelkov, ter spodbuja izvajanje ustreznih ukrepov za njihov nadzor. Konvencija se ne nanaša le na kultivirane rastline ali neposredno škodo škodljivcev in ima dovolj širok mandat, da jo je možno uporabiti tudi za zagotavljanje varstva domorodnih vrst v naravnem okolju. Pod okriljem IPPC nastajajo tudi Mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe, ki spodbujajo usklajeno izvajanje fitosanitarnih ukrepov na mednarodni ravni in varno trgovino, brez neupravičenega omejevanja trgovine. Velika vrednost teh standardov je, da so priznani v sklopu Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS sporazum) Svetovne trgovinske organ-izacije. Uporaba teh standardov sicer za pogodbenice IPPC ni zavezujoča, vendar državam, ki fitosanitarne ukrepe pripravijo na podlagi Mednarodnih standardov IPPC, ni treba posebej dokazovati upravičenosti ukrepov.

SPS sporazum

Celotno slovensko ime: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov
Originalno ime: Agreement on the Application of Sanitary and Phytosanitary Measures
Status v Sloveniji: ratificiran leta 1995
Določila o tujerodnih vrstah: Države članice Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organisation – WTO) morajo upoštevati pravila mednarodne trgovine z blagom, storitvami in intelektualno lastnino. Pravila mednarodne trgovine med državami urejajo številni sporazumi, med katerimi je za področje tujerodnih vrst pomemben Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS sporazum). Sporazum se sicer neposredno ne nanaša na tujerodne vrste, temveč na škodljivce in bolezni, ki pa so pogosto tujerodne vrste. SPS sporazum je namenjen predvsem zagotavljanju reda pri mednarodni trgovini, predvsem preprečevanju neupravičenih omejitev trgovanja. Kljub temu pa daje SPS sporazum državam članicam možnost, da sprejmejo nacionalne ukrepe ali standarde za:
“(1) varstvo življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin pred grožnjami, ki jih predstavlja vnos, ustalitev ali širjenje škodljivcev, bolezni ter prenašalcev ali povzročiteljev bolezni;
(2) preprečitev ali omejitev druge škode na območju države članice, ki bi bila posledica vnosa, ustalitve ali širjenja škodljivca.”

CITES konvencija

Celotno slovensko ime: Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami
Originalno ime: Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora
Akronim: CITES
Status v Sloveniji: ratificirana leta 1999
Pomembna določila o tujerodnih vrstah: Konvencija je sicer primarno namenjena nadzoru trgovine z ogroženimi vrstami. Kljub temu je določilo XIV. člena konvencije pomembno tudi za tujerodne vrste, saj določa, da: “Določbe te konvencije nikakor ne vplivajo na pravico pogodbenic, da sprejmejo:
(a) strožje domače ukrepe, ki se nanašajo na pogoje trgovanja, pridobivanja ali prevoza osebkov vrst iz Dodatkov I, II in III, ali popolno prepoved teh dejavnosti, ali
(b) domače ukrepe, ki omejujejo ali prepovedujejo trgovino, pridobivanje ali prevoz vrst, ki niso vključene v Dodatka I, II ali III.”
Evropska unija je to določilo uporabila za omejitev uvoza nekaterih tujerodnih vrst.

Konvencija UNCLOS

Celotno slovensko ime: Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu
Originalno ime: United Nations Convention on the Law of the Sea
Akronim: UNCLOS
Status v Sloveniji: ratificirana leta 1986, nasledstvo urejeno 1994
Določila o tujerodnih vrstah: Konvencija o pomorskem mednarodnem pravu ureja vse vidike razmejitev morskih območij, okoljski nadzor, morske znanstvene raziskave, komercialne dejavnosti, prenos tehnologij in reševanje sporov, ki se nanašajo na morska območja. V obsežni konvenciji 196. člen nalaga pogodbenicam, da “ … sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za preprečitev, zmanjšanje ali nadzor onesnaženja morskega okolja pod njihovo pristojnostjo ali nadzorom, ki je posledica rabe različnih tehnologij, ali namerno ali nenamerno naselitev tujerodnih vrst ali vrst, ki so nove za določen del morskega okolja in bi lahko povzročili bistvene in škodljive spremembe.“

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno novembra 2016