Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Domov > Ukrepi > Zgodnje obveščanje in hitro odzivanje

Zgodnje obveščanje in hitro odzivanje  

Uvoz blaga, izdelkov in surovin, ki se je v zadnjih desetletjih bistveno povečal, predstavlja enega največjih virov nenamernega vnašanja tujerodnih vrst. Naraščanje števila tujerodnih vrst, ki v naše kraje zaidejo z uvoženimi izdelki, lahko zaustavimo z ustreznim sistemom zgodnjega obveščanja. S takim sistemom zagotovimo, da tujerodne vrste zaznamo kmalu po vnosu v novo okolje in začnemo z ukrepi za odstranitev vrst, preden se te namnožijo in razširijo na nova območja.

Tujerodne vrste, ki so škodljivci rastlin ali bolezni živali, lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, zato je zgodnje obveščanje za gospodarsko pomembne rastline in domače živali na območju Evropske unije dobro urejeno. Precej slabše je razvito zgodnje obveščanje za tiste tujerodne vrste, ki predstavljajo potencialno grožnjo biotski raznovrstnosti – domorodnim vrstam, habitatom in ekosistemom.

Evropski predpis, ki ureja to področje, je bil sprejet konec leta 2014.  Uredba EU št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst je stopila v veljavo 1. januarja 2015. >> več o tem

V zvezi s sistemom zgodnjega obveščanja Uredba EU 1143/2014 državam članicam nalaga, da v 18 mesecih od sprejetja seznama unije vzpostavijo sistem nadzora nad invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Unijo.

Vzpostavitev sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO) je osrednja tema projekta LIFE ARTEMIS, katerega izvajanje se je začelo julija 2016. V tem projektu bomo z vzpostavitvjo instutuctionalnega sistema, izobraževanjem, osveščanjem in z izgradnjo učinkovitega informacijskega sistema oblikovali ZOHO za tujerodne vrste v gozdnem prostoru.

Zgodnje obveščanje lahko temelji na aktivnem iskanju določenih tujerodnih vrst, za katere je verjetno, da se bodo pojavile. Iskanje je osredotočeno na tiste vrste, ki so se v sosednjih državah že izkazale za invazivne in bi lahko imele velike negativne vplive. Zato je ključno sodelovanje med državami, saj se lahko med seboj obveščajo o pojavu novih organizmov in tako sprožijo bolj usmerjeno iskanje. Te tujerodne vrste navadno iščemo na lokacijah, kjer najverjetneje vstopajo v državo (pristanišča, letališča, industrijske cone).

Druga možnost zgodnjega obveščanja je, da sistematično pregledujemo območja z ustreznimi življenjskimi razmerami za tujerodno vrsto (npr. termalni potok) ali pa območja, kjer zaradi naravovarstvene vrednosti nikakor ne želimo invazivnih tujerodnih vrst (npr. zavarovana območja).

Aktivno iskanje se lahko dopolnjuje s pasivnim zaznavanjem tujerodnih vrst. V tem primeru aktivnosti niso usmerjene k iskanju določenih vrst, temveč gre za naključno zaznavanje vrst, ki se nenadoma pojavijo v okolju in jih ljudje prepoznajo kot nekaj drugačnega. V tem primeru je seveda ključno zavedanje ljudi, da je vrsta lahko tujerodnega izvora in ima lahko njeno pojavljanje v okolju bistvene negativne posledice. Zato moramo osveščati predvsem tiste skupine, ki veliko časa preživijo v naravi (npr. ribiči, lovci, naravovarstveni nadzorniki). Prav tako pa moramo omogočiti tudi sistem zbiranja takih podatkov in zagotoviti sistem hitrega odzivanja. V projektu LIFE ARTEMIS smo v ta namen izdelali nov informacijski sistem Invazivke >> več o tem. 

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Pripravila: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno januarja 2018

 

Pomen sodelovanja javnosti

Pri zgodnjem obveščanju o tujerodnih vrstah je zelo pomembno tudi sodelovanje javnosti. Tujerodne vrste v začetnih fazah maloštevilne in verjetnost njihovega odkritja je bistveno večja, če je na pojav novih vrst pozorno večje število opazovalcev. Poleg tega se tujerodne vrste pogosto najprej pojavijo v naseljenih območjih, kjer običajno ne potekajo ustaljeni redni monitoring stanja narave s strani strokovnjakov. 

V projektu LIFE ARTEMIS gradimo sistem ZOHO, ki bo vključeval tako profesionalce, zaposlene na področju upravljanja za gozdovi in varstva narave kot tudi prostovoljcev, predvsem lastnikov gozdov ter drugih ljubiteljev narave, ki prosti čas pogosto preživljajo v gozdovih. Informacijski sistem Invazivke je zasnovan tako, da omogoča enostaven vnos opažanj tujerodnih vrst vsem registriranim uporabnikom. Vnos prek mobilne aplikacije je še bolj enostaven, saj se lokacijski podatek prenese kar iz GPS sprejemnika v telefonu. Uporabnik mora vrsto le fortografirati in jo posredovati v sistem. Izvedenci na podlagi fotografij preverijo ali je vrsta pravilno določena. 

X