Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Odstranjevanje orjaškega dežena z izkopavanjem

nazaj na Tujerodni vedež

 

Podatki o vrsti in odstranjevanju

Slovensko ime tujerodne vrste: Orjaški dežen

Znanstveno ime tujerodne vrste: Heracleum mantegazzianum

Taksonomska skupina: Rastline

Opis metode obvladovanja: Orjaški dežen je visoka kobulnica z debelo koreniko, ki lahko sega okoli pol metra v tla. Orjaški dežen mehansko odstranjumemo z izkopavanjem, pri čemer moramo koreniko odrezati najmanj 15 cenimetrov pod zemljo. Če so rastline velike, najprej s škarjami za veje odrežemo liste in steblo, nato pa rastlino izkopljemo. V zadnjih letih smo preizkusili različna orodja in še najbolje se je obnesla lopata z ravnim spodnjim robom ("štiharica"). Lopata mora biti robustna, sicer se pri delu hitro zvije. Odstranjumemo vsako rastlino posebej. Lopato okoli korenike večkrat zabodemo v tla, nato pa počasi in s pomočjo vzvoda dvignemo koreniko iz zemlje. Cvetoče rastline moramo odsraniti nakjasneje do sredine julija (glede na razmere morda še do začetka avgusta). Če korenike ne presekamo dovolj nizko, lahko rastlina ponovno odžene, zato priporočamo pregled območja najmanj dvakrat v sezoni. Rastline, ki se obnovijo iz korenike, lahko zacvetijo veliko kasneje (oktobra!).

Ocena učinkovitosti metode: Metoda je učinkovita za majhne površine (do cca 1000 rastin). Po izkušnjah je v prvih letih upad rastlin manjši, saj rastline še vedno odganjajo iz semen, ki so prisotne v prsti. Semena so sicer kaljiva do 15 let, a z leti delež viabilnih semen upada, tako da po tretjem letu odstranjevanja začne število rastin hitro upadati. V Ljubljani je bilo največje nahajališče orjaškega dežena ob železniški progi pod Karlovškim mostom in nato cca 300 metrov v smeri proti Dolenjski. Ob začetku aktivnosti leta 2011 je tu uspevalo prek 1000 rastlin. Število je upadalo sledeče: 2011: >1000 rastlin, 2012: 1000 rastlin, 2013: 700 rastlin, 2014: ni podatka, 2015: tretiranje s herbicidi s strani Botaničnega vrta, 2016: 11 rastlin, 2017: 7 velikih, 62 manjših rastlin, 2018: 4 velike, 36 manjših rastlin, 2019: 1 velika, 1 manjša. Predlagali smo, da se območje spremlja še 3 leta po tem, ko bo opažena zadnja rastlina.

Način odlaganja materiala: Orjaški dežen se ne razširja vegetativno, zato lahko vse dele, ki nimajo plodov, prepustimo razkroju na mestu odstranjevanja. Če so že prisotni plodovi, čez kobul poveznemo vrečko, jo pod njim zavežemo in nato odrežemo celoten kobul. Semena sežgemo.

Ocena stroškov odstranjevanja: Leta 2018 smo ocenili, da so stroški odstranjevanja orjaškega dežena v Sloveniji med letoma 2011 in 2018 znašali 17.500 € (revalorizirana vrednost, vključeno delo zaposlenih in ocenjena vrednost dela prostovoljcev). Več o tem

Viri financiranja: V letu 2011 smo odstranjevanje izvedli kot prostovoljsko akcijo. V letih 2012 in 2013 smo akcijo izvedli v sodelovanju s prostovoljci v okviru projekta Thuja 2, ki je bil finančno podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. Od leta 2016 odstranjevanje na zemljiščih, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, financira Mestna občina Ljubljana, na drugih lokacijah pa Ministrstvo za okolje in prostor. V letu 2019 so se ukrepi na novo-odkritih lokacijah financirali iz sredstev Podnebnega sklada, ki jih je za delo na invazivnih tujerodnih vrstah prejel Zavod RS za varstvo narave.

Druge opombe: OPOZORILO! Orjaški dežen vsebuje rastlinski sok, ki na koži, ko je ta že za kratek čas izpostavljena svetlobi, povroči hude opekline. Na mestu, kjer je koža prišla v stik z rastlinskim sokom, se zaradi močne opekline naredijo mehurji, ki so zelo boleči in se počasi celijo. Koža ostane preobčutljiva na svetlobo še nekaj mesecev. Pri odstranjevanju orjaškega dežena se moramo zato dobro zaščititi. Potrebujemo gumjaste rokavice, če so rastline velike tudi zaščito za obraz, telo pa zaščitimo z delovnim kombinezonom z dolgimi hlačnicami in rokavi. Rastlinski sok ostane aktiven še približno 24 ur, zato moramo previdno ravnati tudi z orodjem.

Lokacija izvajanja akcije:

 

Podatki o informatorju

Ime in kontakt informatorja: Jana Kus Veenvliet (jana.kus@zavod-symbiosis.si)

Vodilna organizacija: Zavod Symbiosis, so. p.

Drugi sodelavci: prostovoljci projektu Thuja 2, Mestna občina Ljubljana

 

nazaj na Tujerodni vedež

Priponke

Fotografija 1:

Opis fotografije: Stanje orjaškega dežena ob železniški progi pri Karovškem mostu v Ljubljani leta 2011 in 2016 (Foto: Nejc Jogan, Jana Kus Veenvliet)

Fotografija 2:

Opis fotografije: Veliki listi orjaškega dežena so zelo prepoznavni, majhne pa je včasih težko prepoznati in opaziti med drugim rastlinjem (Foto: Jana Kus Veenvliet)

Spletna stran:

Poročilo o akciji:

We are using cookies to give you the best experience. You can find out more about which cookies we are using or switch them off in privacy settings.
AcceptPrivacy Settings

GDPR

  • Piškotki na spletni strani

Piškotki na spletni strani

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
X