Številne tujerodne vrste rastlin in živali so ljudje namerno naselili v nova okolja in danes predstavljajo temelje gospodarskih panog, prinašajo blaginjo in ekonomske koristi. V Sloveniji pridelamo največ koruze, krompirja in ječmena, vse tri so tujerodnega izvora.
S transportom blaga in izdelkov pa ljudje nehote prenašajo tudi druge tujerodne vrste. Te so lahko škodljivi organizmi gospodarsko pomembnih rastlin ali rastlinskih proizvodov in na različne načine zmanjšujejo prihodke. Tujerodne vrste so lahko različni virusi, bakterije ali glive, ki so povzročitelji bolezni in oslabijo rastline ter tako zmanjšujejo pridelek. Nekateri najbolj trdovratni pleveli so tujerodne rastline, ki smo jih v naše okolje zanesli in jih moramo neprestano odstranjevati z vrtov, da omogočimo rast vrtnih rastlin. Tujerodne vrste so lahko tudi škodljivci okrasnih rastlin in lahko bistveno okrnijo okrasno funkcijo cvetlic in dreves.
V vodnih okoljih lahko tujerodne vrste poleg velikih negativnih vplivov na ekosisteme povzročajo tudi gospodarsko škodo. Neposredna škoda tujerodnih vrst se pojavlja predvsem v ribogojstvu, saj vnos bolezni rib močno zaustavi prirast rib in tako zmanjšuje prihodke. Škoda, ki jih tujerodni organizmi povzročajo v vodnem ali obvodnem okolju pa je lahko tudi posredna in jo je pogosto težko ovrednotiti. Gosti sestoji invazivnih tujerodnih rastlin, ki preraščajo brežine rek, otežujejo dostop do vodotokov in tako zmanjšujejo rekreacijsko funkcijo vodotokov. Znani, čeprav pri nas slabo ovrednoteni, pa so tudi vplivi tujerodnih živali na vodotoke. Nutrija (Myocastor coypus) zaradi kopanja rovov in objedanja vegetacije povzroča erozijo rečnih brežin, kar bistveno zvišuje stroške vzdrževanja vodotokov in zagotavljanja poplavne varnosti.
Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
Avtorja: Jana Kus Veenvliet & Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno 17. 11. 2016
Viri:
Leta 2010 je bila v Sloveniji prvič odkrita plodova vinska mušica (Drosophilla suzukii), drobna mušica, katere odrasli osebki merijo le 2-3 mm. Pojav v Sloveniji ni bil nepričakovan, saj se je po vnosu v Španijo vrsta hitro širila proti vzhodu. Danes jo najdemo raztreseno povsod po Sloveniji.
Samice plodove vinske mušice tik pod povrhnjico zrelih plodov odložijo jajca, iz katerih se nato v nekaj dneh razvijejo ličinke (žerke). Te povzročajo veliko gospodarsko škodo, saj se hranijo z mehkim tkivom v notranjosti plodov. Napadeni plodovi postanejo posvem mehki in zgnijejo ali se posušijo.
Plodova vinska mušica se razvija v plodovih številnih sadnih rastlin z mehkimi plodovi, predvsem v češnjah, višnjah, slivah, breskvah in nektarinah, malinah, robidnicah in še nekaterih drugih vrstah z mehkimi plodovi.