Domov > Tujerodne vrste > Tujerodne živali > Pušpanova vešča
IZVOR: Vzhodna Azija
PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 2011
POTI VNOSA: prenos sadik pušpana, spontano širjenje
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: april – september
OBDOBJE LETENJA: april – september
OPIS: Metulji imajo umazano bela, rahlo mavrična krila s temno rjavim pasom na zunanjem robu. Na sprednjih krilih imajo belo pego. Čez krila merijo 3–4 cm. Samica odloži jajčeca na spodnjo stran listov pušpana (Buxus spp.). Mlade gosenice so zelene, kasneje pa porjavijo. Vzdolž telesa imajo črno-bele proge in bradavice. So dlakave in v dolžino zrastejo do 4 cm. Hranijo se s pušpanovimi listi. Prisotne so v velikem številu in proizvajajo bele pajčevinaste nitke. Zaradi poškodb pušpan propade. Prezimuje v stadiju bube med listi in vejicami.
HABITAT: Pušpanova vešča se pojavlja na različnih vrstah pušpana. Najdemo jo na pušpanovih grmih v naravnih habitatih in urbanih območjih.
STATUS: Vrsta je v Sloveniji splošno razširjena.
PODOBNE VRSTE: V Evropi pušpanovi vešči ni podobna nobena vrsta. Sušenje pušpana povzročata tudi glivi Cylindrocladium buxicola in Volutella buxi, vendar v primeru glivne okužbe listi niso obgrizeni in ni pajčevinastih nitk.
VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja