Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Vodna hijacinta

Eichornia crassipes

nadzorovana ITV (EU)

.
Foto: arhiv Zavoda Symbiosis

Izvor: Tropski del Južne Amerike (severovzhodna Brazilija, Francoska Gvajana, Surinam, Venezuela).

Prvi podatek v Sloveniji: Še ni podatkov o pojavljanju v naravi v Sloveniji.

Poti vnosa: Vodna hijacinta je bila do prepovedi uvoza, transporta in prodaje avgusta 2016 tudi v Sloveniji zelo pogosta v vrtnih centrih in zootrgovinah kot rastlina za ribnike. Kljub temu, da gre za tropsko rastlino, bi pri nas lahko uspevala v naravi v toplih izvirih in ponekod na Primorskem, zato je treba nadaljevati z osveščanjem imetnikov rastlin.

Obdobje zaznavnosti: marec – december

Obdobje cvetenja: april – avgust

Opis: Plavajoča vodna rastlina. Listi so mesnati, svetleče zeleni, narobe jajčasti. Listni pecelj je, še posebej če rastline niso tesno druga ob drugi, odebeljen z gobastim tkivom, ki je napolnjeno z zrakom in drži liste na vodi. Listi so navadno veliki okoli 15 cm, v ugodnih pogojih in obilici hranil pa dosežejo kar 1 m. Na bazi peclja je približno polovico manjši predlist. Posamična rastlina je sestavljena iz približno 10 spiralno razporejenih listov. Na bazi vsakega lista se razvijejo korenine, ki tvorijo gost 20−60 cm dolg preplet. Socvetje, ki se razvije na do 50 cm visokem poganjku, ima 8−15 sedečih vijoličastih cvetov velikosti do 4 cm. Vsi cvetovi se odprejo istočasno v nočnem času, so odprti le en dan in nato uvenijo.

Habitat: Uspeva v jezerih in rekah, v katerih je veliko hranil. V Evropi, kjer so klimatske razmere za to subtropsko rastlino na skrajni meji (pri temperaturi pod 8 oC rastline odmrejo), največkrat oblikujejo stalne populacije le v potokih s toplimi izviri.

Vplivi: V ustreznih podnebnih razmerah se vodna hijacinta hitro razširja in gosto prekrije vodno površino. Zaradi spremenjenih ekoloških razmer so prizadete domorodne rastline, nevretenčarji, ribe in vodne ptice. Gost rastlinski pokrov ovira rečni promet in zmanjšuje pretok vode, kar lahko poveča poplavno ogroženost. Ob razpadanju velike količine rastline se zmanjša nasičenost vode s kisikom, poveča pa se količina hranil, kar sproži bujno rast alg.

Status: Podatkov o pojavljanju vodne hijacinte v naravi v Sloveniji ni. Ker je bila vrsta pogosto na prodaj za vrtne ribnike, pa lahko ne glede na prepoved prodaje od avgusta 2016, še pride do (ne)namernih izpustov v naravo.

Podobne vrste: Jih ni.

Pozor: vrsta je na seznamu po Uredbi (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.

Povzeto in prirejeno po Kus Veenvliet, J. in P. Veenvliet, 2016, Poročilu o izvedbi II. faze projektne naloge Osveščanje o invazivnih tujerodnih vrstah, Uredbi (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in o odstranitvi orjaškega dežena.  Izvajalec: Zavod Symbiosis. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor.  https://bit.ly/2IiRDi1

We are using cookies to give you the best experience. You can find out more about which cookies we are using or switch them off in privacy settings.
AcceptPrivacy Settings

GDPR

  • Piškotki na spletni strani

Piškotki na spletni strani

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
X