Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Vzhodni bakaris

Baccharis halimifolia

nadzorovana ITV (EU)

.
Foto: arhiv Zavoda Symbiosis
Foto: arhiv Zavoda Symbiosis

Izvor: Jugovzhod Severne Amerike, v vseh državah na obali Atlantskega oceana in Mehiškega zaliva, pa tudi v Karibih in vse do severovzhoda Mehike.

Prvi podatek v Sloveniji: Še ni podatkov o pojavljanju v Sloveniji.

Poti vnosa: Vzhodni bakaris so v Evropi pogosto gojili kot okrasno rastlino, še posebej v obmorskih območjih, saj dobro prenaša slana tla in pršenje morske vode. Ponekod so ga uporabljali tudi za stabilizacijo brežin in kot okrasno rastlino vzdolž cest.

Obdobje zaznavnosti: celo leto

Obdobje cvetenja: september – oktober

Opis: Vzhodni bakaris je listopadni grm in družine nebinovk, ki doseže višino 1 do 2 metra (redkeje do
6 metrov). Je ena redkih rastlin iz družine košarnic z olesenelim steblom. Lubje starejših rastlin je
sivorjavo in močno razpokano. Listi so 2−6 cm dolgi, s 3 žilami, narobe jajčasti do eliptični ali narobe suličasti do eliptični. Listni rob je lahko raven, z 1 zobcem ali 1−3 pari izrazitih zobcev. Rastlina cveti šele v začetku jeseni. Cvetovi so združeni v koške, ki jih tesno obdajajo ovojkovi listi. Vzhodni bakaris je dvodomna rastlina, torej so na eni rastlini v cvetovih razviti le pestiči (ženska rastlina), na drugi rastlini pa se v cvetovih razvijejo le prašniki (moška rastlina). Moški cvetovi so zelenkasti do beli, ženski pa imajo le nitast venec. Plod (pri nebinovkah ga imenujemo rožka) je enosemenski, obdajajo ga številne tanke, upogljive srebrnobele kodeljice, ki se ob dozorelosti semena izrazito podaljšajo. Zaradi gostih socvetij ima bakaris v jeseni že na daleč srebrnkast videz. Številna semena (na eni rastlini jih je lahko kar 1,5 milijona) na dolge razdalje raznaša predvsem veter, včasih tudi voda.

Habitat: Uspeva na obalah in obrežnih mokriščih, pa tudi na pašnikih, opuščenih poljih ter ob kanalih in cestah.

Vplivi: Vzhodni bakaris lahko hitro poseli degradirana območja, še posebej invaziven je vzdolž vodotokov in v obalnih predelih. Ustali se lahko tudi na pašnih površinah in zaradi strupenosti za živino povzroča težave v kmetijstvu.

Podobne vrste: Jih ni.

Pozor: vrsta je na seznamu po Uredbi (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.

Povzeto in prirejeno po Kus Veenvliet, J. in P. Veenvliet, 2016, Poročilu o izvedbi II. faze projektne naloge Osveščanje o invazivnih tujerodnih vrstah, Uredbi (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in o odstranitvi orjaškega dežena. Izvajalec: Zavod Symbiosis. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. https://bit.ly/2IJKruN

We are using cookies to give you the best experience. You can find out more about which cookies we are using or switch them off in privacy settings.
AcceptPrivacy Settings

GDPR

  • Piškotki na spletni strani

Piškotki na spletni strani

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.