V Sloveniji smo se problematike tujerodnih vrst zavedali razmeroma pozno. Šele leta 2008, ko je stekel prvi ozaveščevalni projekt Thuja o tujerodnih vrstah, smo pripravili prve poljudne informacije o tujerodnih vrstah in oblikovali pričujočo spletno stran www.tujerodne-vrste.info. Izdali smo tudi poljudno brošuro Ubežnice z vrtov, ki je bila kasneje še večkrat ponatisnjena, skupaj v nakladi 40.000 izvodov. Leta 2009 smo organizirali prvi posvet o tujerodnih vrstah, na katerem so se zbrali predstavniki različnih institucij in prvič skupaj razmišljali, kako bi se lotili problematike tujerodnih vrst.

Povečano zanimanje in zavedanje, da je na področju tujerodnih vrst potrebno nekaj storiti, je vodilo v Ciljni raziskovalni projekt Neobiota Sloveniae, v katerem je bilo iz objavljenih podatkov prvič zbrano vse do tedaj zelo razpršeno znanje o pojavljanju tujerodnih vrst pri nas.

V letih 2012 je potekal projekt Thuja 2, v katerem smo nadaljevali z ozaveščevalnimi aktivnosti, predvsem pri različnih skupinah potrošnikov. Izvedli smo tudi prvi popis tujerodnih rastlin po vsej Sloveniji, katerega rezultati so pokazali, da so nekatere invazivne rastline dosegle tudi najbolj odročne kraje.

V letih 2010-2013 se je odvijal projekt Amc promo BID, v katerem so iskale rešitve za zmanjšanje uporabe invazivnih rastlin v čebelarstvu. Med letoma 2015-2017 so v projektu GoForMura ocenili pogostnost pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst v nekaterih naravovarstveno pomembnih delih nižinskih gozdov. Številni manjši projekti o tujerodnih vrstah so bili financirani s strani Mestne občine Ljubljana ter Ministrstva za okolje in prostor (npr. Invazivke nikoli ne počivajo).  

Pregled ozaveščevalnih projektov o tujerodnih vrstah do leta 2014 je bil objavljen v biltenu EPPO (v angleščini). 

Projekt LIFE ARTEMIS, ki poteka med letoma 2016 in 2020 je prvi obsežnejši projekt o tujerodnih vrstah, katerega cilje pa smo oblikovali na podlagi izkušenj vseh preteklih projektov. Dejstvo je, da se stanje na področju tujerodnih vrst slabša, saj k nam stalno prihajajo nove tujerodne vrste, tiste, ki so še prisotne pa se širijo. V projektu LIFE ARTEMIS k problematiki pristopamo na drugačen način, saj projekt ni usmerjen le ozaveščanje, temveč v njem gradimo tudi temelje za vzpostavitev sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (sistem ZOHO). S tem bomo izboljšali možnosti za zaznavo tujerodnih vrst v zgodnjih fazah širjenja, ko je s hitrim odzivanjem še mogoče preprečiti ali vsaj omejiti okoljsko in/ali gospodarsko škodo. 

Pripravila: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, januar 2018