life.artemis@tujerodne-vrste.info
life.artemis@tujerodne-vrste.info

Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Vplivi tujerodnih vrst na zdravje ljudi     

Mnoge okrasne rastline so delno ali v celoti strupene. Sajenje takih rastlin v okolico hiše je zato tvegana, v bližini vrtcev pa tudi zakonsko prepovedana. Medtem ko domorodne strupene rastline dobro poznamo, pa se nevarnosti tujih rastlin redkeje zavedamo.

Nekatere rastline niso nevarne le ob zaužitju, temveč lahko izločajo strupene snovi. Taka vrsta je na primer orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum), ki izvira iz Azije. Skokovi te rastline povzročijo preobčutljivost kože na svetlobo, tako da se na koži naredijo veliki, boleči mehurji. Tudi v Sloveniji je zunaj vrtov že nekaj nahajališč te rastline, na katerih pa v zadnjih letih izvajamo akcije odstranjevanja. Orjaški dežen ima namreč velik invaziven potencial in je v številnih evropskih državah prerasel obsežne površine. Od leta 2017 je uvrščen na seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo in ga je prepovedano prodajati in gojiti. 

Nekatere rastline so tudi alergene in povzročajo senen nahod. Največji krivec za seneni nahod v jesenskem obdobju je prav tujerodna pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), ki jo predstavljamo v besedilu na desni. Za ambrozijo je bila leta 2010 sprejeta odredba o obveznem zatiranju, ki zavezuje lastnike, da rastlino odstranijo s svojih zemljišč.

Z uvozom tujerodnih živali lahko vnašamo tudi nekatere bolezni, ki so nevarne za zdravje ljudi. To je še posebej izrazit problem pri živalih, ki so namenjene za prodajo kot hišni ljubljenčki, saj te prihajajo v bližnji stik z ljudmi. Papige, včasih pa tudi druge ptice, prenašajo bakterijsko bolezen psitakozo. Ker je bolezen nevarna tudi za ljudi, je potrebno vse papige po uvozu zadržati v karanteni. Z želvami in kačami, ki so namenjeni za vzrejo v terarijih, pa se neredko prenaša tudi bakterija salmonela (Salmonella sp.), ki pri ljudeh povzroča prebavne težave.

Tujerodne vrste pa so lahko tudi posredniki pri prenosu bolezni med ljudmi, kot na primer tigrasti komar (Aedes albopictus).

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič januarja 2018

 

Nevarnost, ki se širi po zraku

Pelinolistna žvrklja ali ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) je pri nas verjetno ena najbolj znanih tujerodnih rastlin. Poleg zapleveljanja kmetijskih površin, na katerih že povzroča gospodarsko škodo, rastlino še posebej dobro poznajo tisti, ki imajo seneni nahod.

Pelod pelinolistne žvrklje je eden izmed najmočnejših alergenov in povzroča alergije v jesenskem obdobju. Pelodna zrnca žvrklje, na vsaki rastlini jih je kar okoli sto milijonov, se hitro širijo po zraku. To je tudi razlog, da je rastlina v manj kot petdesetih letih osvojila celo Evropo.

Pelinolistna žvrklja izvira iz Severne Amerike, od koder so jo že v 18. stoletju zanesli tudi v Evropo. Sprva so se semena širila s semeni krmnih rastlin, kasneje pa tudi z mešanicami semen za ptice. V Slovenijo se je žvrklja razširila po drugi svetovni vojni iz južnih delov takratne skupne države. Vrsta se je postopno širila, danes pa jo najdemo praktično po vsej Sloveniji, še posebej na degradiranih površinah, ob cestah in železnicah ter na njivah.Prav zaradi škode, ki jo lahko povzročajo v kmetijstvu, žvrklje od leta 2010 obravnavamo kot škodljive rastline, ki jih morajo lastniki zemljišč redno odstranjevati.

Foto: Zavod Symbiosis
We are using cookies to give you the best experience. You can find out more about which cookies we are using or switch them off in privacy settings.
AcceptPrivacy Settings

GDPR

  • Piškotki na spletni strani

Piškotki na spletni strani

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.