V Sloveniji je čebelarjenje priljubljena dejavnost. Čeprav večina čebelarjev to dejavnost opravlja za hobi ali pa kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, so lahko ob dobri letini prihodki od prodaje medu in z njim povezanih izdelkov znatni. Zato je seveda razumljivo prizadevanje čebelarjev za čim boljši donos. Da bi povečali količino razpoložljive hrane, se pogosto seje ali sadi tudi druge medovite rastline. Med rastlinami, ki so se tradicionalno uporabljale kot medovite rastline, pa je tudi nekaj takih, ki so se v naravnem okolju močno razširile in imajo velike negativne vplive na domorodne vrste – na primer kanadska in orjaška zlata rozga, žlezava nedotika, topinambur, navadna amorfa. Ustrezno čebeljo pašo lahko zagotovimo tudi z izbiro medovitih rastlin, ki niso invazivne.
Pripravila: Jana Kus Veenvliet, januar 2018
Pri nas uspevajo tri vrste zlate rozge. Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea) je domorodna, marsikje pa lahko opazimo tudi orjaško (Solidago gigantea) in kanadsko zlato rozgo (Solidago canadensis). Ti dve severnoameriški vrsti ponekod prekrivata obsežne površine in vse bolj jasno je, da imata velike negativne vplive na naravo. V raziskavi, ki so jo pred nekaj leti izvedli na Poljskem, so ugotovili, da v strnjenih sestojih zlate rozge izginejo številne vrste mravelj. To pa posledično vpliva na nekatere vrste travniških metuljev, katerih razvojni krog je vezan na določene vrste mravelj.
Če želimo zagotoviti čebeljo pašo, izberimo druge vrste rastlin, ne invazivnih zlatih rozg. Njihova semena se razširjajo z vetrom, zato se zlahka razširijo zunaj meja naših vrtov.