Nasveti za čebelarje

V Sloveniji je čebelarjenje priljubljena dejavnost. Čeprav večina čebelarjev to dejavnost opravlja za hobi ali pa kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, so lahko ob dobri letini prihodki od prodaje medu in z njim povezanih izdelkov znatni. Zato je seveda razumljivo prizadevanje čebelarjev za čim boljši donos. Da bi povečali količino razpoložljive hrane, se pogosto seje ali sadi tudi druge medovite rastline. Med rastlinami, ki so se tradicionalno uporabljale kot medovite rastline, pa je tudi nekaj takih, ki so se v naravnem okolju močno razširile in imajo velike negativne vplive na domorodne vrste – na primer kanadska in orjaška zlata rozga, žlezava nedotika, topinambur, navadna amorfa. Ustrezno čebeljo pašo lahko zagotovimo tudi z izbiro medovitih rastlin, ki niso invazivne.

10 nasvetov za naravi prijazno čebelarjenje

Pri sajenju novih medovitih rastlin za čebeljo pašo izbirajte domorodne ali neinvazivne tujerodne rastlinske vrste.
Posebej previdni bodite z okrasnimi rastlinami, ki jih prodajajo kot nezahtevne in hitrorastoče. To sta tudi lastnosti invazivnih rastlin!
Če ste že posadili rastline, za katere ste kasneje ugotovili, da so (potencialno) invazivne, jih čimprej odstranite.
Skrbno sledite predpisom v zvezi z veterinarskimi pogoji in fitosanitarnimi ukrepi glede premikov čebel znotraj Slovenije in EU ter njihovega uvoza. Ta zakonodaja je namenjena preprečevanju vnosa in prenosa bolezni čebel.
Ne sejte mešanic semen okrasnih rastlin, saj so v njih pogosto tudi invazivne vrste.
Okrasnih rastlin ne sadite zunaj vrtov (npr. v gozdove, na cestne robove).
Skrbite za čist in urejen čebelnjak in redno razkužujte čebelnjak, omare za satje in orodje.
Spremljajte zdravstveno stanje čebel in v primeru pojava škodljivcev ustrezno ukrepajte.
Bodite pozorni na prisotnost azijskega sršena (Vespa velutina), ki je leta 2017 že dosegel območje severno od Bologne v Italiji in se širi proti Sloveniji. V primeru najdbe, podatek čimprej sporočite prek aplikacije Invazivke ali se obrnite na Čebelarsko zvezo Slovenije.
O naravi prijaznem čebelarjenju poučite tudi svoje prijatelje in sosede in jim ne dajajte semen invazivnih vrst.

Pripravila: Jana Kus Veenvliet, januar 2018

Vir: Kajzer-Bonk, Joanna, Damian Szpiłyk, in Michal Woyciechowski. 2016. Invasive goldenrods affect abundance and diversity of grassland ant communities (Hymenoptera: Formicidae). Let. 20. https://doi.org/10.1007/s10841-016-9843-4.

Vplivi zlate rozge na naravo

Pri nas uspevajo tri vrste zlate rozge. Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea) je domorodna, marsikje pa lahko opazimo tudi orjaško (Solidago gigantea) in kanadsko zlato rozgo (Solidago canadensis). Ti dve severnoameriški vrsti ponekod prekrivata obsežne površine in vse bolj jasno je, da imata velike negativne vplive na naravo. V raziskavi, ki so jo pred nekaj leti izvedli na Poljskem, so ugotovili, da v strnjenih sestojih zlate rozge izginejo številne vrste mravelj. To pa posledično vpliva na nekatere vrste travniških metuljev, katerih razvojni krog je vezan na določene vrste mravelj.

Če želimo zagotoviti čebeljo pašo, izberimo druge vrste rastlin, ne invazivnih zlatih rozg. Njihova semena se razširjajo z vetrom, zato se zlahka razširijo zunaj meja naših vrtov.

Zlate rozge so priljubljena čebelja paša, a te invazivne rastline imajo velike negativne vplive na naravo. Foto: arhiv Zavoda Symbiosis

Nasveti za čebelarje

10 nasvetov za naravi prijazno čebelarjenje

GDPR

Piškotki na spletni strani