- Projekt LIFE ARTEMIS
- Slovenski gozdovi
- Tujerodne vrste
- Vplivi
- Vplivi na biotsko raznovrstnost
- Vplivi na gospodarstvo
- Vplivi na zdravje ljudi
- Ukrepi
- Pretekli projekti
Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu
Če še pred nekaj leti mnogi niso verjeli dokazom o podnebnih spremembah, je danes takih skeptikov vse manj. Znanstveniki so po več letih zbiranja dokazov o podnebnih spremembah le uspeli prepričati javnost in celo politike. Podnebne spremembe so postale tema vsakdanjih pogovorov in zdi se, kot da so se ljudje prvič začeli zavedati, da se zdravje našega planeta hitro slabša, in da je zbolel zaradi nas, ljudi.
Če je mogoče podnebne spremembe, ki so v bistvu skupek kemijskih in fizikalnih procesov, izmeriti in jih opisati s številkami, pa v biologiji ne gre tako lahko. Vplive tujerodnih vrst je zaradi zapletenih medsebojnih povezav med organizmi zelo težko zaznati. Ker se ob naselitvi tujih vrst v naravi vzpostavljajo nova, biologom neznana razmerja, je izid naselitev pogosto popolna uganka. Dokler je tujerodna vrsta prisotna v majhnem številu, so lahko vplivi zelo majhni in težko zaznavni. Takih vplivov pogosto ne znamo izmeriti, zato smo v zadregi. Slutimo namreč, da ima vrsta negativen vpliv, vendar za to nimamo dovolj znanstvenih dokazov. Ko tujerodne vrste dosežejo tako številčnost, da se njihovi vplivi povečajo, jih nenadoma zaznamo, vendar smo v tem trenutku bitko že izgubili. Vrsto, ki se je že prilagodila na novo okolje in se v njem razmnožuje, namreč iz okolja skoraj ni več mogoče odstraniti.
V letu 2014 sprejeta Uredba EU 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst opredeljuje pojem invazivna tujerodna vrsta sledeče: “Invazivna tujerodna vrsta pomeni tujerodno vrsto, za katero je bilo ugotovljeno, da njen vnos ali širjenje ogroža ali ima škodljive vplive na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve.” Invazivne vrste torej povzročajo škodo naravi, lahko pa posredno zaradi vplivov na ekosistemske storitve povzročajo škodo gospodarstvu ali ogrožajo zdravje ljudi. Preberi Uredbo EU 1143/2014.
Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno 26. 11. 2017
Viri:
De Poorter, M. 2007. Invasive alien species and protected areas, A scoping report Produced for the world bank as a contribution to the global invasive Species programme (GISP), Part I: Scoping the scale and nature of invasive alien species threats to protected areas, impediments to IAS management and means to address those impediments. The Global Invasive Species Programme.
Wittenberg, R., & Cock, M. J. W. (2001). Invasive Alien Species: A Toolkit of Best Prevention and Management Practices. Wallingford, Oxon, UK: CABI International.
Siva veverica (Sciurus carolinensis) izvira iz Severne Amerike. Vrsta ima sedaj populacije v Veliki Britaniji in Italiji. Italijanske populacije so posledica naselitve dveh parov v zasebnem parku, od koder so se do leta 2010 razširile že na območje veliko več kot 2000 kvadratnih kilometrov. Sive veverice so začele izpodrivati domorodno rdečo veverico (Sciurus vulgaris), zaradi številčnosti pa so povzročale tudi veliko škode v gozdovih.
Ker so se v Italiji zavedali nevarnosti, so že leta 1997 pripravili načrt odstranitve sivih veveric, da bi tako preprečili nadaljne širjenje vrste. Predviden je bil lov veveric v pasti, nato inicjiranje pomirjevala in usmrtitev z uspavalom. Začela se je poskusna odstranitev manjše populacije, vendar so ukrepom močno nasprotovali varuhi živali, podpirali so jih tudi mediji. Varuhi živali so proti organizaciji, ki je oblikovala ukrepe, sprožili tožbo. V procesu, ki je trajal kar tri leta, sta bila dva uradnika sprva spoznana za kriva, kasneje pa oproščena.V času sodnega procesa načrta odstranitve ni bilo mogoče izvesti. V tem času pa je siva veverica že tako razširila, da je dosegla sklenjeno gozdno območje Alp, zato odstranitev ni več mogoča. Vrsto sedaj lahko le še nadzorujejo, predvsem na območjih, ki so pomembna za rdečo veverico ter na območjih, kjer bi lahko prehajala v sosednje države.
Od septembra 2010 do avgusta 2014 je v Italiji potekal projekt LIFE EC-SQUARE, v katerem so izvajali aktivnosti za odstranitev sivih veveric, kjer popolna odstranitev iz narave ni več mogoča pa izvajajo aktivnosti za preprečevanje širjenja.
Od avgusta 2016 je siva veverica vključena na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Skladno z Uredbo 1143/2014/EU vrste ni več dovoljeno uvažati na ozemlje Evropske Unije, jo posedovati, gojiti, prevažati, dajati na trg, uporabljati in izmenjevati, gojiti ter je izpuščati v okolje.