Nacionalna zakonodaja   

Predpisi s področja ohranjanja narave

Tujerodne vrste primarno obravnava Zakon o ohranjanju narave (ZON – UPB2, Ur. list št. 96/2004). Tujerodna živalska vrsta je določena kot vrsta “ki jo naseli človek in v biocenozi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za tujerodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu ne obstajajo več približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.” Definicija tujerodne rastlinske vrste je še nekoliko širša, saj se nanaša na območje cele države: “Tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta je tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije.” Za zdaj noben slovenski predpis ne določa izraza invazivna tujerodna vrsta. Pravna praznina je tudi na področju odvzema rastlin ali živali tujerodnih vrst, ki ogrožajo domorodne vrste, saj podzakonski akt, ki ga predvideva Zakon o ohranjanju narave, še ni bil sprejet.

Za razumevanje določil Zakona o ohranjanju narave je pomembno še poznavanje opredelitve dveh pojmov:

Naselitev je določena kot vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste niso bile nikoli prisotne. Naselitev je lahko izvedena z namenom, da rastline ali živali v novem ekosistemu živijo, ali je nezavedna in je posledica človekovega malomarnega ravnanja, npr. odmetavanje akvarijskih ali terarijskih živali v naravo ali omogočanje pobega živali iz ograjenih prostorov. Vnos živali v prostor za gojitev živali ni naselitev. Doselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste že živijo.

V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je naseljevanje rastlin in živali tujerodnih prostoživečih vrst prepovedano. Naselitev se lahko izjemoma dovoli, če se v postopku presoje tveganja za naravo (več v besedilu desno) ugotovi, da poseg ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti. Naselitev tujerodnih vrst živali, ki jih je dovoljeno loviti, in rastlin, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti, dovoli pristojno ministrstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave. Tudi za te vrste je potrebno opraviti presojo tveganja. Doseljevanje tujerodnih rastlin in živali, ki že živijo v določenem ekosistemu, mora biti spremljano in nadzorovano. Kdor želi izvesti doselitev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, vlogi pa mora predložiti tudi ugotovitve presoje tveganja za naravo. Te določbe ne veljajo za rastline, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. list, RS št. 49, 2004, spremembe: 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012) v 7. členu določa varstvene usmeritev, med katerimi je tudi usmeritev: “… (5) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.” Nekateri ukrepi za obvadovanje invazivnih tujerodnih vrst na Natura 2000 so določeni s Programom upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020). 

Predpisi s področja varstva rastlin

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR – UPB2, Ur. list RS, št. 67/2007, spremembe 26/2010) ureja varstvo rastlin, rastlinskih pridelkov in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi. Ti organizmi so pogosto tujerodnega izvora, predvsem kot organizmi, ki se nenamerno vnašajo s kontaminiranim blagom, embalažo ali kot slepi potniki s transportnimi sredstvi. Zakon določa tudi ukrepe za preprečevanje pojava in zatiranje škodljivih organizmov, zdravstveni nadzor rastlin na notranjem tržišču ter pošiljk rastlin pri uvozu, izvozu in tranzitu. Osrednji odgovorni organ za zdravstveno varstvo rastlin je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Za inšpekcijski nadzor je zadolžena inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki vsaj za škodljive organizme rastlin zagotavlja nadzor nad vnosom ter izvaja ukrepe zgodnjega obveščanja, nadzora in odstranjevanja. Poleg Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, je področje podrobneje urejeno še s številnimi podzakonskimi predpisi. V skladu s temi predpisi se trenutno na območju Slovenije izvajajo programi preiskav za škodljive organizme, ki so večinoma tujerodnega izvora.

Predpisi s področja kmetijstva

Zakon o kmetijskih zemljiščih ne omenja tujerodnih vrst. Tujerodne rastline pa so vključene v pravila o navzkrižni skladnosti, to so predpisane zahteve ravnanja in standardi za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč ter predstavljajo minimalne zahteve s področij okolja, podnebnih sprememb, dobrega kmetijskega stanja zemljišč, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali.  Na kmetijskih zemljiščih je treba zatirati naslednje vrste: rudbekija/ deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in ambrozija/ pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia). Uredba o navzkrižni skladnosti je bila v začetku leta 2018 spremenjena (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o navzkrižni skladnosti, Uradni list RS 5/2018) in je nekoliko omilila zahteve glede odstranjevanja tujerodnih rastlin, saj zdaj ni zapovedana absolutna odsotnost omenjenih invazivnih tujerodnih rastlin, temveč se lahko ukrepi zatiranja NE izvajajo na površini do vključno 10 arov vseh GERK-ov kmetijskega gospodarstva.

Predpisi s področja gozdarstva

Zakon o gozdovih ne vsebuje neposrednih določil ki bi se navezovali na tujerodne vrste. Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. list RS, št. 114/2009) med drugim ureja pogoje za sonaravno gospodarjenje in rabo gozdov ter ohranjanje biotskega ravnovesja gozdnega ekosistema. Določba glede tujerodnih vrst je bila leta 2009 spremenjena. V pravilniku je zdaj določeno, da je naseljevanje oziroma vnos tujerodnih drevesnih vrst v gozdni ekosistem je dovoljeno v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gozdni reprodukcijski material in gozdnogospodarske načrte. Pravilnik vsebuje pomembna določila v zvezi z ukrepanjem ob pojavu škodljivih organizmov (ki so lahko tudi tujerodne vrste) v gozdu. Za škodljive organizme se izvajajo: spremljanje njihovega pojava, odkrivanje žarišč, ukrepi za preprečevanje pojava in širjenja ter ukrepi za njihovo zatiranje. 

Predpisi s področja lovstva

Zakon o divjadi in lovstvu (Ur. list RS, št. 16/2004, spremembe 17/2008) določa, da se naseljevanje in doseljevanje domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi izvaja na osnovi načrtov lovsko upravljavskih območij ter v skladu s predpisi s področja veterinarstva in ohranjanja narave. Način priprave načrtov lovsko upravljavskih območij je predpisan s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. list RS, št. 91/2010), ki med drugim določa, da morajo ukrepi za naseljevanje divjadi temeljiti na ugotovitvah posebne študije Zavoda za gozdove, ki mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi. Za­kon o divjadi in lovstvu določa, da v oborah ni dovoljeno zadrževati tistih tujerodnih vrst divjadi, ki bi lahko v primeru pobega iz obore spremenile genski sklad populacij domorodnih vrst divjadi. Zakon torej omejuje le zadrževanje tistih vrst divjadi, ki bi se lahko z domorod­nimi križale, ne obravnava pa drugih vplivov tujerodnih vrst, do katerih bi lahko prišlo ob pobegu osebkov v naravo.

Nekatere tujerodne vrste, ki so bile v preteklosti namerno ali nenamerno naseljene na območju Slovenije, so danes razvrščene med divjad in jih je torej dovoljeno loviti. Lovne dobe za te vrste določa Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. list RS, št. 101/2004). Izmed tujerodnih vrst so kot lovne vrste opredeljene: damjak (Dama dama), muflon (Ovis ammon musimon), nutrija ali bobrovka (Myocastor coypus), pižmovka (Ondatra zibethicus), rakunasti pes (Nyc­tereutes procyonoides), alpski svizec (Marmota marmota), alpski kozorog (Capra ibex) in fazan (Phasanius colchicus).

Predpisi s področja ribištva

Zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. list RS, št. 61/2006) določa, da je prepovedano “… prenašati žive ribe iz vodnega območja Donave v vodno območje Jadranskega morja in obratno.” Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah (Ur. list RS, št. 46/2007) pa določa prostoživeče vrste rib, ki so predmet ribolova. Vrste so razdeljene na domorodne vrste črnomorskega (donavskega), domorodne vrste jadranskega povodja, tujerodne ribe in tujerodne rake. Nekatere tujerodne vrste so poimensko naštete, v skladu s to uredbo pa so ribolovne tudi vse tujerodne vrste rib, ki niso zavarovane po predpisih s področja ohranjanja narave. Pravilnik o ribolovnem režimov v ribolovnih vodah (Ur. list RS, št. 99/2007, spremembe 75/2010) določa tudi najmanjše lovne mere in varstveno dobo. S spremembo pravilnika leta 2010 je bilo vneseno tudi določilo, da najmanjše lovne mere in varstvene dobe ne veljajo za tujerodne vrste rib, če so v ribiškogojitvenem načrtu opredeljene kot invazivne vrste in je to določeno v ribiškogojitvenem načrtu. Pravilnik o komercialnih ribnikih (Ur. list RS, št. 113/2007, sprememba 100/12) določa, da se lahko v komercialni ribnik vlaga le “… ribe, ki so vzrejene v ribogojnici in so:

• vrste rib, ki so lokalno prisotne;
• vrste rib, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev, ker ne ogrožajo domorodnih vrst rib in ekološkega potenciala, v skladu s predpisi o ohranjanju narave.”

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno januarja 2018