Zaradi boljših prometnih povezav, dostopnejših sredstev prevoza in globalizacije trgovine se število invazivnih tujerodnih vrst tudi v Sloveniji hitro povečuje. Vse več je vrst, ki se hitro širijo, nekatere med njimi vdirajo tudi v naravna okolja.

Pri ukrepanju je potrebno izvajati čim bolj učinkovite preventivne ukrepe, s katerimi omejimo številotujerodnih vrst, ki se začnejo nenadzorovano širiti. Preventivni ukrepi so lahko bodisi zakonodajni ukrepi ali mehanizmi zgodnjega zaznavanja vrst v naravi, izredno pomembno pa je ozaveščanje ljudi. Ljudje so namreč namerno ali nenamerno vedno posredniki pri prenašanju in vnašanju tujerodnih vrst v naravo.

Ozaveščanje je bila tudi osrednja nit projekta Invazivne tujerodne vrste – prezrta grožnja (Thuja), ki je potekal od septembra 2008 do decembra 2009. Akronim projekta Thuja se nanaša vrsto vzhodni klek, latinsko Thuja orientalis, ki je znano invazivno drevo v delu zahodne Slovenije. Poleg tega ime vključuje tudi besedno igro in se nanaša na pridevnik »tuj«.

Osrednji cilj projekta Thuja je bil povečati osveščenost različnih ciljnih skupin o negativnih vplivih invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrtsnost. V okviru tega projekta smo prvič zasnovali to spletno stran, na kateri smo skozi leta ustvarili celovit pregled področja tujerodnih vrst. V projektu Thuja smo tudi objavili prve publikacije o tujerodnih vrstah v slovenskem jeziku ter pripravili potujočo razstavo, Organizirali smo tudi prvi posvet o problematiki tujerodnih vrst v Sloveniji.

Projekt Thuja je bil podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. 

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Pripravila: Jana Kus Veenvliet, december 2017