Evropska zakonodaja   

Zakonodaja Evropske unije od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 vpliva tudi na slovenski pravni red. Direktive in Uredbe Sveta Evrope morajo biti ustrezno vključene v slovenske predpise oziroma se izvajati na nacionalni ravni.

Predpisi o invazivnih tujerodnih vrstah

Na ravni EU vse do leta 2015 ni bilo posebnega predpisa, ki bi urejal področje invazivnih tujerodnih vrst. Šele konec leta 2014 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Uredba je stopila v veljavo 1. januarja 2015. Ker gre za uredbo (in ne direktivo), je ta celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Uredba EU 1143/2014 je namenjena prav blaženju posledic tujerodnih vrst, ki povzročajo škodo biotski raznovrstnosti. Številna določila uredbe se nanašajo na invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo. Gre za tiste vrste, s katerimi je bilo s podrobnimi presojami tveganja ugotovljeno, da imajo izrazito negativne vplive na biotsko raznovrstnost in je smiselno zanje uvesti najstrožje ukrepe na ravni Evropske unije.

Seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo se določa iz izvedbenimi uredbami Komisije. Leta 2016 je bilo z izvedbeno uredbo št. 2016/1141  na seznam uvrščenih 37 tujerodnih vrst. Leta 2017 je bila izvedbena uredba posodobljena in je bilo na seznam dodanih 12 novih tujerodnih vrst. Z novo posodobitvijo izvedbene uredbe, ki je bila sprejeta julija 2019, je bilo na seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, dodanih še 17 invazivnih tujerodnih vrst. Skupno je zdaj nadzorovanih 30 invazivnih živalskih in 36 invazivnih rastlinskih tujerodnih vrst.

Države članice lahko izdelajo tudi nacionalne sezname invazivnih tujerodnih vrst, za katere lahko uveljavijo podobne ukrepe, vendar za zdah Slovenija takega seznama še ni sprejela.

Skladno z Uredbo EU 1143/2014 za nadzorovane tujerodne vrste, ki so uvrščene na sezname veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Te vrste prepovedano: vnašati v Unijo, jih razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.

Poleg tega nova uredba določa tudi, da morajo države članice:

• pripraviti in izvajati akcijske načrte o najpomembnejših poteh vnosa invazivnih tujerodnih vrst,
• vzpostaviti sistem nadzora nad invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Unijo,
• ob pojavu vrst, ki zadevajo Unijo obvestilo o zgodnjem odkritju posredovati Komisiji in državam članicam,
• odkrite vrste odstraniti v zgodnji fazi invazije, če to ni več mogoče pa preprečiti njihovo širjenje,
• sodelovati in usklajevati delo pri izvajanju ukrepov z drugimi državami članicami.

Podrobnejša razlaga Uredbe EU 1143/2014 je objavljena na straneh Ministrstva za okolje in prostor.

Predpisi o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi

Namen uredb je varstvo prosto živečih rastlin in živali ter zagotavljanje njihovega ohranjanja z nadzorom trgovanja s temi vrstami. V slovenski pravni red so določila teh uredb prenesena z Uredbo o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rast­linskimi vrstami.

Uredba Sveta 338/97/EC je primarno namenjena zagotavljanju izvajanja določil Konvencije CITES na območju EU, torej se nanaša predvsem na nadzor trgovanja z ogroženimi vrstami. Kljub temu pa sta dva člena uredbe bistvena tudi za nadzor trgovine z invazivnimi vrstami. Člen 4(6) določa, da lahko Evropska komisija vzpostavi splošne omejitve za uvoz vrst iz določenih držav v EU tudi “… (d) za žive osebke vrste, za katere je bilo ugotovljeno, da bi njihova naselitev v naravno okolje Skupnosti ekološko ogrozila domorodne prostoživeče živalske in rastlinske vrste v Skupnosti.” Na podlagi tega je EU do leta 2012 vzpostavila omejitev uvoza sedmih živalskih vrst:

• želve rdečevratke (Trachemys scripta elegans),
• volovske žabe (Rana catesbeiana),
• vodne želve Chrysemys picta, 
• belolične trdorepke (Oxyura jamaicen­sis),
• veverice vrst Callosciurus erythraeus, Sciurus niger in Scirurus carolinensis (siva veverica).

Z uredbo EU 1143/2014 so za te vrste določeni strožji pogoji, in sicer velja prepoved uvažanja na ozemlje Evropske Unije, posedovanja, gojenja, dajanja na trg, uporabe in izmenjevanja ter izpuščanja v okolje.

Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah

Neposredna določila v zvezi s tujerodnimi vrstami vključujeta tudi Direktiva o habitatih (Direktiva Sveta (ES) št. 92/43/EGS) in Direktiva o pticah (Direktiva Sveta (ES) št. 79/409/ES). Določila direktiv so prenesena v slovensko zakonodajo z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Direktiva o habitatih v 22. členu določa, da države članice “… (b) zagotovijo, da je namerno naseljevanje katerih koli tujerodnih vrst v naravo urejeno, tako da to ne škoduje naravnim habitatom na njihovem naravnem območju razširjenosti ali domorodnim prosto živečim živalskim in rastlinskim vrstam, če pa menijo, da je to potrebno, tako naseljevanje prepovejo …”. Podobno tudi Direktiva o pticah v 11. členu določa, da “… Države članice zagotovijo, da kakršno koli naseljevanje prostoživečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu. O tem se posvetujejo s Komisijo.” Ta direktiva pa je omejena le na vnašanje tujerodnih ptic, ne pa tudi vrst drugih taksonomskih skupin.

Direktiva o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih

Direktiva o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih (Direktiva Sveta (ES) 1999/22/ES)  primarno obravnava varstvo prostoživečih živalskih vrst in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ukrepi izdajanja dovoljenj za živalske vrtove in inšpekcijski nadzor. Na področju tujerodnih vrst uredba obravnava le nenamerne naselitve zaradi pobega živali iz ujetništva. Tako 3. člen direktive določa, da države članice “ …. preprečujejo pobeg živali, da se izognejo možnemu ekološkemu ogrožanju domorodnih vrst, in preprečujejo vdor škodljivcev in mrčesa od zunaj.”

Uredba o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin

Na področju zdravstvenega varstva rastlin je v Evropski uniji vzpostavljen obsežen in učinkovit zakonodajni okvir, ki temelji na določilih Mednarodne konvencije o varstvu rast­lin.

Evropska unija je že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja vzpostavila zakonodajni okvir, s katerim se zagotavlja zdravstveno varstvo rastlin. Zakonodaja je bila v preteklih letih temeljito prenovljena in posodobljena. Oktobra 2016 je Evropski parlament sprejel Uredbo EU 2016/2031 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Uredba je stopila v veljavo 13. decembra 2016, uporabljati pa se je začela 14. decembra 2019. V Sloveniji je bila za izvajanje Evropske uredbe sprejeta Uredba o izvajanju uredbe (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin.

Z novo zakonodajo je posodobljen evropski režim zdravstvenega varstva rastlin, ki omogoča učinkovitejše ukrepe za zavarovanje rastlin na območju Unije. Novi predpis zagotavlja varno trgovanje, hkrati pa predvideva tudi ukrepe za blaženje vplivov podnebnih sprememb na zdravje kmetijskih rastlin in gozdov.

Podrobnejša pravila za izvajanje Uredbe EU 2016/2031 so urejena z:

– Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2019 o začasnem seznamu zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v smislu člena 42 Uredbe (EU) 2016/2031 in seznamu rastlin, za katere se pri vnosu v Unijo ne zahteva fitosanitarno spričevalo, v smislu člena 73 navedene uredbe.

– Delegirano uredbo Komisije (EU)2019/829 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, da lahko države članice dovolijo začasna odstopanja za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbore sort ali žlahtnjenje.

– Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/827 o merilih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci poslovnih dejavnosti, da izpolnijo pogoje iz člena 89(1)(a) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, in postopkih za zagotovitev, da so navedena merila izpolnjena

– Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/2072 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019

Z novimi predpisi so škodljivi organizmi razdeljeni v štiri kategorije, in sicer:

• Karantenski škodljivi organizmi za Unijo so tisti škodljivi organizmi, ki še niso prisotni na ozemlju EU ali so na tem ozemlju omejeni, ustalitev ali nadaljnje širjenje pa bi imela nesprejemljive gospodarske, okoljske ali družbene učinke ter obstajajo izvedljivi in učinkoviti ukrepi za preprečitev vnosa ali širjenja. Karantenske škodljive organizme za Unijo je prepovedano vnašati na ozemlje Unije, jih premikati po tem ozemlju, jih posedovati, razmnoževati ali izpustiti na tem ozemlju. Seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo je določen v Prilogi II Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072.

• Prednostni škodljivi organizmi so tisti karantenski organizmi, ki imajo potencialno najbolj resne gospodarske, okoljske ali družbene učinke na ozemlje Unije. Vnos in širjenje teh organizmov na območju Unije je treba preprečiti, če pa se pojavijo, jih je treba izkoreniniti. Države članice morajo za te organizme sprejeti načrte izrednih ukrepov, izvesti simulacijske vaje ter izvajati ukrepe za izkoreninjenje in obvladovanje teh organizmov. Prednostni škodljivi organizmi so določeni v Prilogi Delegirane uredbe Komisije (EU) Komisije 2019/1702. Na tem seznamu je tudi nekaj vrst, ki smo jih v okviru projekta LIFE ARTEMIS uvrstili na (pravno nezavezujoč) opozorilni seznam: azijski kozliček (Anoplophora glabripennis), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis), rdečevratni kozliček (Aromia bungii), japonski hrošč (Popillia japonica). Za zdaj pojavljanje teh vrst v Sloveniji še ni bilo ugotovljeno. Kadar je karantenski škodljivi organizem navzoč na ozemlju Unije, ne pa tudi na ozemlju ali delu ozemlja države članice, in ni karantenski škodljivi organizem za Unijo, lahko Komisija del ozemlja prizna kot varovano območje za ta karantenski škodljivi organizem. Prepovedani so vnos karantenskega škodljivega organizma na varovano območje ter njegovi premiki po njem ali posedovanje, razmnoževanje ali izpust na njem. Komisija je seznam varovanih območij in z njimi povezanimi karantenskimi škodljivimi organizmi za varovano območje določila v Prilogi III Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2072.

• Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za Unijo so tisti škodljivi organizmi, ki so že prisotni na ozemlju Unije in niso opredeljeni kot karantenski škodljivi organizmi ali škodljivi organizmi, ki morda izpolnjujejo pogoje za karantenske škodljive organizme, hkrati pa se prenašajo predvsem prek specifičnih rastlin za saditev in ima njihova navzočnost na teh rastlinah za saditev nesprejemljive gospodarske učinke v zvezi z njihovo predvideno uporabo. Da bi se škodljivi organizem opredeli kot nekarantenski škodljivi organizem, morajo, poleg navedenega, obstajati tudi izvedljivi in učinkoviti ukrepi za preprečevanje njihove navzočnosti na zadevnih rastlinah. Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi so navedeni v Prilogi IV Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072. Priloga V Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 določa podrobne ukrepe za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov na določenih rastlinah za saditev.

Pošiljke predpisanih vrst rastlin in rastlinskih proizvodov mora pri njihovih premikih spremljati rastlinski potni listi, ki potrjuje, da blago izpolnjuje predpisane zahteve zdravstvenega varstva rastlin ter omogoča sledljivost blaga. Rastline in rastlinski proizvodi, za katere je obvezno izdati rastlinski potni list, so določene v Prilogi XIII Izvedbene Uredbe (EU) 2019/2072 ali s posebnimi izvedbenimi akti Evropske unije zaradi določenih škodljivih organizmov.

Rastlinski potni list je uradna etiketa, ki spremlja pošiljke predpisanih vrst rastlin in rastlinskih proizvodov pri njihovih premikih znotraj EU in potrjuje, da te izpolnjujejo predpisane zahteve zdravstvenega varstva rastlin, nadzornim organom pa omogoča sledljivost blaga. Rastlinski potni list ima predpisano vsebino in obliko.

Evropska in nacionalna uredba določata, da mora vsak izvajalec poslovnih dejavnosti o sumu na pojav karantenskega ali drugega škodljivega organizma, ki morebiti izpolnjujejo pogoje za karantenske organizme, o tem obvestiti pristojnega inšpektorja ali Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tudi osebe, ki niso izvajalci poslovnih dejavnosti, morajo o sumu na pojav karantenskega škodljivega organizma obvestiti izvajalce javnih pooblastil, pristojnega inšpektorja ali Upravo.

Podobno, predvsem na ravni preprečevanja vnosa, so zasnovane tudi številne direktive in uredbe Sveta s področja bolezni živali. Ti predpisi sicer neposredno ne omenjajo tujerodnih vrst, temveč se nanašajo na bolezni živali in nekatere prenašalce, ki so lahko tujerodnega izvora.

Uredba Sveta o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu

Na področju ribištva je bila leta 2007 sprejeta pomembna Uredba Sveta o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (Uredba Sveta (ES) št. 708/2007, Uredba Komisije (ES) št. 535/2008, Uredba Komisije (ES) št. 506/2008). Uredba je sicer omejena na rabo rib za namene ribogojstva, v sklopu te pa pomembno ureja premike vrst med državami članicami ali iz­ven območja EU, z namenom da se zmanjša potencialni vpliv teh vrst na vodno okolje in tako prispeva k trajnostnemu razvoju sektorja ribogojstva.

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno junija 2020