Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Domov > Ukrepi > Evropska zakonodaja

Evropska zakonodaja   

Zakonodaja Evropske unije od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 vpliva tudi na slovenski pravni red. Direktive in Uredbe Sveta Evrope morajo biti ustrezno vključene v slovenske predpise oziroma se izvajati na nacionalni ravni.

Predpisi o invazivnih tujerodnih vrstah

Na ravni EU vse do leta 2015 ni bilo posebnega predpisa, ki bi urejal področje invazivnih tujerodnih vrst. Šele konec leta 2014 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Uredba je stopila v veljavo 1. januarja 2015. Ker gre za uredbo (in ne direktivo), je ta celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Uredba EU 1143/2014 je namenjena prav blaženju posledic tujerodnih vrst, ki povzročajo škodo biotski raznovrstnosti. Številna določila uredbe se nanašajo na invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo. Gre za tiste vrste, s katerimi je bilo s podrobnimi presojami tveganja ugotovljeno, da imajo izrazito negativne vplive na biotsko raznovrstnost in je smiselno zanje uvesti najstrožje ukrepe na ravni Evropske unije.

Seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo se določa iz izvedbenimi uredbami Komisije. Leta 2016 je bilo z izvedbeno uredbo št. 2016/1141  na seznam uvrščenih 37 tujerodnih vrst. Leta 2017 je bila izvedbena uredba posodobljena in je bilo na seznam dodanih 12 novih tujerodnih vrst. Z novo posodobitvijo izvedbene uredbe, ki je bila sprejeta julija 2019, je bilo na seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, dodanih še 17 invazivnih tujerodnih vrst. Skupno je zdaj nadzorovanih 30 invazivnih živalskih in 36 invazivnih rastlinskih tujerodnih vrst. 

Države članice lahko izdelajo tudi nacionalne sezname invazivnih tujerodnih vrst, za katere lahko uveljavijo podobne ukrepe, vendar za zdah Slovenija takega seznama še ni sprejela. 

Skladno z Uredbo EU 1143/2014 za nadzorovane tujerodne vrste, ki so uvrščene na sezname veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Te vrste prepovedano: vnašati v Unijo, jih razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.

Poleg tega nova uredba določa tudi, da morajo države članice:

  • pripraviti in izvajati akcijske načrte o najpomembnejših poteh vnosa invazivnih tujerodnih vrst,
  • vzpostaviti sistem nadzora nad invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Unijo,
  • ob pojavu vrst, ki zadevajo Unijo obvestilo o zgodnjem odkritju posredovati Komisiji in državam članicam,
  • odkrite vrste odstraniti v zgodnji fazi invazije, če to ni več mogoče pa preprečiti njihovo širjenje,
  • sodelovati in usklajevati delo pri izvajanju ukrepov z drugimi državami članicami.

Podrobnejša razlaga Uredbe EU 1143/2014 je objavljena na straneh Ministrstva za okolje in prostor.

Predpisi o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi

Namen uredb  je varstvo prosto živečih rastlin in živali ter zagotavljanje njihovega ohranjanja z nadzorom trgovanja s temi vrstami. V slovenski pravni red so določila teh uredb prenesena z Uredbo o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rast­linskimi vrstami.

Uredba Sveta 338/97/EC je primarno namenjena zagotavljanju izvajanja določilKonvencije CITES na območju EU, torej se nanaša predvsem na nadzor trgovanja z ogroženimi vrstami. Kljub temu pa sta dva člena uredbe bistvena tudi za nadzor trgovine z invazivnimi vrstami. Člen 4(6) določa, da lahko Evropska komisija vzpostavi splošne omejitve za uvoz vrst iz določenih držav v EU tudi “… (d) za žive osebke vrste, za katere je bilo ugotovljeno, da bi njihova naselitev v naravno okolje Skupnosti ekološko ogrozila domorodne prostoživeče živalske in rastlinske vrste v Skupnosti.” Na podlagi tega je EU do leta 2012 vzpostavila omejitev uvoza sedmih živalskih vrst:

  • želve rdečevratke (Trachemys scripta elegans),
  • volovske žabe (Rana catesbeiana),
  • vodne želve Chrysemys picta, 
  • belolične trdorepke (Oxyura jamaicen­sis),
  • veverice vrst Callosciurus erythraeus, Sciurus niger in Scirurus carolinensis (siva veverica).

Z uredbo EU 1143/2014 so za te vrste določeni strožji pogoji, in sicer velja prepoved uvažanja na ozemlje Evropske Unije, posedovanja, gojenja, dajanja na trg, uporabe in izmenjevanja ter izpuščanja v okolje.

Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah

Neposredna določila v zvezi s tujerodnimi vrstami vključujeta tudi Direktiva o habitatih (Direktiva Sveta (ES) št. 92/43/EGS) in Direktiva o pticah (Direktiva Sveta (ES) št. 79/409/ES). Določila direktiv so prenesena v slovensko zakonodajo zUredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Direktiva o habitatih v 22. členu določa, da države članice “… (b) zagotovijo, da je namerno naseljevanje katerih koli tujerodnih vrst v naravo urejeno, tako da to ne škoduje naravnim habitatom na njihovem naravnem območju razširjenosti ali domorodnim prosto živečim živalskim in rastlinskim vrstam, če pa menijo, da je to potrebno, tako naseljevanje prepovejo …”. Podobno tudi Direktiva o pticah v 11. členu določa, da “… Države članice zagotovijo, da kakršno koli naseljevanje prostoživečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu. O tem se posvetujejo s Komisijo.” Ta direktiva pa je omejena le na vnašanje tuje-rodnih ptic, ne pa tudi vrst drugih taksonomskih skupin.

Direktiva o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih

Direktiva o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih (Direktiva Sveta (ES) 1999/22/ES)  primarno obravnava varstvo prostoživečih živalskih vrst in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ukrepi izdajanja dovoljenj za živalske vrtove in inšpekcijski nadzor. Na področju tujerodnih vrst uredba obravnava le nenamerne naselitve zaradi pobega živali iz ujetništva. Tako 3. člen direktive določa, da države članice “ …. preprečujejo pobeg živali, da se izognejo možnemu ekološkemu ogrožanju domorodnih vrst, in preprečujejo vdor škodljivcev in mrčesa od zunaj.

Direktiva o zdravstvenem varstvu rastlin

Na področju zdravstvenega varstva rastlin je v Evropski uniji vzpostavljen obsežen in učinkovit zakonodajni okvir, ki temelji na določilih Mednarodne konvencije o varstvu rast­lin. Določila so zajeta v Direktivi Sveta o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skup­nosti (Direktiva 2000/29/EC). V slovenski pravni red so prenesena z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in številnimi podzakonskimi akti. Direktiva sicer predstavlja dobro osnovo za preprečevanje vnosa škodljivcev rastlin, vključno s prostoživečimi rastlinami, in rastlinskih izdelkov, dru­gih tujerodnih vrst pa ne obravnava. Leta 2013 je bil pripravljen predlog novega predpisa, vendar ta še ni sprejet.

Podobno, predvsem na ravni preprečevanja vnosa, so zasnovane tudi številne direktive in uredbe Sveta s področja bolezni živali. Ti predpisi sicer neposredno ne omenjajo tujerodnih vrst, temveč se nanašajo na bolezni živali in nekatere prenašalce, ki so lahko tujerodnega izvora.

Uredba Sveta o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu

Na področju ribištva je bila leta 2007 sprejeta pomembna Uredba Sveta o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (Uredba Sveta (ES) št. 708/2007Uredba Komisije (ES) št. 535/2008Uredba Komisije (ES) št. 506/2008). Uredba je sicer omejena na rabo rib za namene ribogojstva, v sklopu te pa pomembno ureja premike vrst med državami članicami ali iz­ven območja EU, z namenom da se zmanjša potencialni vpliv teh vrst na vodno okolje in tako prispeva k trajnostnemu razvoju sektorja ribogojstva.

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno januarja 2018

 

Omejitve za vrste, ki zadevajo Unijo

Za vse vrste, ki so na seznamu Unije, veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje. Dovoljenih je le nekaj izjem, ki se nanašajo na posedovanje hišnih živali, prodajo v prehodnem obdobju ter za opravljanje raziskav o invazivnih tujerodnih vrstah ali njihovo ohranjanje ex-situ.

Tujerodne rastline, ki zadevajo Unijo

Vodne in obvodne rastline:

Kopenske rastline:

Tujerodne živali, ki zadevajo Unijo

Vodne in obvodne živali:

Kopenske živali:

We are using cookies to give you the best experience. You can find out more about which cookies we are using or switch them off in privacy settings.
AcceptPrivacy Settings

GDPR

  • Piškotki na spletni strani

Piškotki na spletni strani

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
X