Domov > Tujerodne vrste > Tujerodne rastline > Sirska svilnica
Izvor: Severna Amerika
Prvi podatek v Sloveniji: 1860
Poti vnosa: Okrasna rastlina, medonosna rastlina
Obdobje zaznavnosti: maj – oktober
Obdobje cvetenja: junij – avgust
Opis: Do 2 m visoka trajnica s podzemnimi pritlikami in številnimi pokončnimi stebli. Listi nasprotno ležeči, podolgasto jajčasti, nedeljeni, dolgi do 20 cm in široki 4–8 cm, spodaj belo-puhasto dlakavi. Dišeči cvetovi nameščenih v mnogocvetnih kobulih na vrhu stebla in/ali v zalistjih. Venčni listi rjavordeči, ob cvetenju zavihani nazaj, s pokončnim rožnatim privenčkom. Plodovi dolgi do 10 cm in široki do 3 cm, razbrazdani, bodičasti in rahlo upognjeni (t. i. »papagajčki«). Rastlina vsebuje mleček.
Habitat: Sončna do polsenčna rastišča: travniki, gozdni robovi, presvetljen gozd, bregovi vodotokov, v pasovih ob prometnicah, degradirana območja.
Vplivi: Svilnica se rada naseli na različnih degradiranih območjih, tudi na posekah ali v redkejših nasadih dreves. Zaradi širokih listov verjetno vpliva na spremembo mikroklime in sestavo listnega opada, dokazan je bil vpliv prisotnosti sirske svilnice na talne členonožce. Vpliv na biodiverziteto domorodnih vrst.
Status: Za zdaj se večinoma pojavlja posamezno ali v manjših sestojih, predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji.
Podobne vrste: Nekoliko podobna je volčja češnja (Atropa belladona), ki ima prav tako do 1,5 m visoko omesenelo steblo in velike jajčaste liste, vendar so cvetovi posamični temnordeči, plodovi pa bleščeče črne jagode (zelo strupene!).
Pozor: vrsta je na seznamu po Uredbi (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Pripravila: Darja Erjavec, Zavod RS za varstvo narave