- Projekt LIFE ARTEMIS
- Slovenski gozdovi
- Tujerodne vrste
- Vplivi
- Vplivi na biotsko raznovrstnost
- Vplivi na gospodarstvo
- Vplivi na zdravje ljudi
- Ukrepi
- Pretekli projekti
Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu
Pri vnašanju tujerodnih vrst je vedno vpleten človek. Bodisi je vrste namerno naselil ali pa so kot slepi potniki pripotovali z blagom ali ljudmi. Prav zato je ozaveščanje pomemben element preventivnega delovanja, s katerim želimo preprečiti ali vsaj omiliti negativne vplive tujerodnih vrst.
Ozaveščanje o tujerodnih vrstah pa ni vedno enostavno. Veliko preprosteje je predstaviti vplive onesnaženja, saj so ti bolj očitni (npr. smrad, pogin živali). Tudi posledice uničenja življenjskega prostora, npr. posek gozda, ljudje opazijo in zlahka razumejo, da bo to imelo posledice za vse gozdne živali. Vplive tujerodnih vrst pa je pogosto težko predstaviti, še posebej kadar gre za zapletene medvrstne odnose in posredne vplive tujerodnih vrst. Ko so vplivi tako veliki, da smo jih ljudje sposobni zaznati, je za naravo pogosto že prepozno. Poleg tega nekatere, še posebej namerno naseljene vrste, določenim skupinam ljudi prinašajo koristi, ki se jim niso pripravljeni odreči. Predvsem mnoge okrasne rastline, ki so pobegnile v naravo, pa s svojim lepim videzom, odvračajo pozornost od resnih negativnih vplivov na domorodne rastline.
Ozaveščanje o tujerodnih vrstah lahko izvajamo na več ravneh. Lahko ozaveščamo tiste skupine ljudi, ki s svojim delovanjem največ prispevajo k širjenju nekaterih tujerodnih vrst. Če vsaj del akvaristov in teraristov ozavestimo o posledicah spuščanja živali v naravo, bomo s tem rešili kakšen kal ali ribnik in njihove domorodne prebivalce. Širjenje nekaterih okrasnih tujerodnih rastlin z vrtov v naravo bi bistveno zmanjšali, če bi vrtičkarje prepričali, da ostanke rastlin kompostirajo v neposredni bližini vrtov. Nekatere druge poti vnosa tujerodnih vrst bomo lahko preprečili le z ostrejšimi ukrepi na področju uvoza blaga in surovin. Pri takšnih ukrepih, ki deloma posegajo na področje svobodne trgovine, pa je ključno ozaveščanje splošne javnosti, da ljudje razumejo nujnost ukrepov.
Za nekatere invazivne tujerodne vrste, ki povzročajo škodo v okolju, bomo morda sprejeli ukrepe za njihovo odstranitev ali omejevanje številčnosti. Pri tem je ključno razumevanje javnosti, še posebej kadar gre za živali. V mnogih državah so odstranitev tujerodnih sesalcev in ptic spremljali protesti varuhov živali, ki so bili ponekod tako ostri, da je bilo potrebno posredovanje sodišč.
Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno 16. 11. 2016
Siva veverica je severnoameriška vrsta veverice, ki so jo v Evropi namerno naselili v Veliki Britaniji in Italiji. V Italiji so leta 1948 naselili dva para, vrsta pa se je po ustalitvi uspešno širila in danes poseljuje že več kot 2000 km2. Tujerodne sive veverice izpodrivajo domorodno rdečo veverico, katere območje razširjenosti se je močno zmanjšalo.
V Italiji so leta 1997 pripravili načrt odstranitve sivih veveric. Predviden je bil lov veveric v pasti, inicjiranje pomirjevala in usmrtitev z uspavalom. Ukrepom so močno nasprotovali varuhi živali, ki so proti organizaciji, ki je oblikovala ukrepe, so sprožili tožbo. V času procesa, ki je trajal kar tri leta, odstranjevanja živali niso smeli izvajati. Na koncu je sodišče odločilo, da so ukrepi smiselni in jih dovolilo, a v tem času se je siva veverica že tako razširila, da je dosegla sklenjeno gozdno območje Alp, zato odstranitev ni več mogoča. Ukrepi so zdaj usmerjeni v zmanjšanje populacije ter preprečevanje širjenja. Številne ukrepe so med letoma 2010 in 2014 izvajali tudi v projektu LIFE EC-SQUARE. Od julija 2016 je siva veverica vključena na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Skladno z Uredbo EU 1143/2014 vrste ni dovoljeno uvažati na ozemlje Evropske Unije, jo posedovati, gojiti, prevažati, dajati na trg, uporabljati in izmenjevati, gojiti ter je izpuščati v okolje.