IZVOR: Srednja Azija (Himalaja)

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 1935

POTI VNOSA: okrasna rastlina, medonosna rastlina (čebelarstvo)

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: maj – november

OBDOBJE CVETENJA: julij – oktober

OPIS: Visoka enoletnica z golim, kolenčasto odebeljenim ter votlim in sočnim steblom. Listi so nasprotni, v zgornjem delu po tri v vretencu. Po obliki so jajčastosuličasti, po robu nazobčani. Na listnih pecljih so žlezni laski. Cvetovi so veliki 2–4 cm in združeni v latasta socvetja. Večni listi so škrlatni ali rožnati. Dva stranska venčna lista sta zrasla v čeladasto tvorbo, trije pa so prosti. Ostroga je vrečasta, zadaj naglo zožena v ozkovaljast vrh. Plod je glavica (mnogosemenski suhi plod). Zrel plod se eksplozivno odpre in se iz njega usujejo številna semena.

HABITAT: Uspeva na obrežjih rek, v obcestnih jarkih, na zasenčenih mestih ob robu travnikov, v močvirnih gozdovih in na poplavnih območjih.

STATUS: Vrsta je zelo pogosta v nižinskem in gričevnatem delu predvsem vzhodne in osrednje Slovenije.

PODOBNE VRSTE: Na vrtovih, vse pogosteje pa tudi podivjano v naravi, najdemo balfourovo nedotiko (Impatiens balfourii), pri kateri je ostroga postopoma zožena, cvet pa zgoraj svetlorožnat. Kot okrasno vrsto gojijo tudi breskvico (Impatiens balsamina). Ta ima zelo ozko ostrogo, ki je v zadnjem delu izrazito ukrivljena navzdol.

VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja