IZVOR: Severna Amerika

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: še ni podatkov o pojavljanju pri nas

POTI VNOSA: okužen les, veter, žuželke

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto

OPIS: Trosnjaki so veliki 1–30 cm, sploščeni, najprej polkrožni, nato lahko vzdolžno raztegnjeni, večletni. Tro­sovnica na spodnji strani trosnjaka je najprej bela, nato kremaste barve in ima okrogle ali zelo podolgovate in nepravilno oblikovane pore (7,3 por/mm2), s starostjo pa postaja rumeno rjava. V prečnem prerezu ima trosnjak več razločnih plasti. Zgornja stran je nepravilno zvežena, rjavo rdeča, nato temni in počrni ter ima bel rob na obodu.

HABITAT: Ameriški trohnobnež kuži iglavce. Redko oblikuje trosnjake na živih drevesih, pogosto pa na panjih okuženih dreves ali odmrlem in podrtem drevju.

STATUS: Razširjen je na približno 100 km obale ob Tirenskem zalivu v Italiji.

PODOBNE VRSTE: Zelo podobne so vse tri vrste trohnobnežev, ki kužijo iglavce v Evropi: borov trohnobnež (He­te­ro­basidion annosum), smrekov trohnobnež (H. par­viporum) in jelov trohnobnež (H. abietis). Ločimo jih z natančnim morfološkim pregledom (število por na mm2, sestava mesa trosnjaka, oblika roba, dlakavost površine) in z molekularnimi tehnikami.

VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja