IZVOR: vzhodna Severna Amerika

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 1950

POTI VNOSA: okrasna rastlina, sajenje v gozdovih

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto

OBDOBJE CVETENJA: april – maj

OPIS: Veliko, listopadno, dvodomno drevo. Skorja na deblu je siva do rjava in že pri mladih drevesih razpokana in oplutenela. Poganjki so olivno zeleni, goli in bleščeči, Listi so lihopernato sestavljeni iz 5–9 suličastih do eliptičnih lističev. Ti so zgoraj temnozeleni, spodaj sivo beli, večinoma goli. Jeseni se obarvajo rumeno, rdeče ali vijoličasto. Cvetovi so enospolni, brez venčnih listov, z drobno, približno 1 mm dolgo čašo. Plod je 3–5 cm dolg enojni krilati orešek, pri dnu pogosto z obstojno čašo. Krilce ne sega do okrogle votline semena.

HABITAT: Dobro uspeva na globljih, vlažnih do mokrih, poplavnih, s hranili bogatih tleh. Raste tudi na nekoliko bolj sušnih rastiščih, vendar slabše prirašča.

STATUS: Sredi 20. stoletja so ga poskusno sadili v večjih gozdnih nasadih v subpanonskem delu Slovenije, nekaj tudi na Primorskem. Sadili so ga tudi v parkih.

PODOBNE VRSTE: Listi pensilvanskega jesena (Fraxinus penn­sylvanica), ozkolistnega jesena (F. angustifolia) in velikega jesena (F. excelsior) imajo zeleno spodnjo stran listov. Poganjki pensilvanskega jesena so sivi do zeleno-rjavi, dlakavi ali goli. Seme je sploščeno, krilce pa sega prek votline semena. Krilati orešek velikega jesena je širši.

VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja