IZVOR: Severna Amerika

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: še ni podatkov o pojavljanju pri nas

POTI VNOSA: iz Severne Amerike z lubjem, lesom in rastlinami

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto

OPIS: Bolezen povzroča počasno odmiranje skorje številnih vrst borov, pri čemer nastane rakava rana na deblu, tanjše okužene veje pa navadno odmrejo. Na robu okužb so pogosto kapljice smole. Gliva v skorji prirašča približno 5 cm/leto v višino in 0,6 cm/leto v širino, zato je obolelo mesto zelo podolgovato. Rane se pojavijo predvsem v vejnih vencih in se zelo počasi večajo. Les ima značilne modro črne proge. Na površini rane se razvijejo drobna črna trosišča v obliki diska s pecljem (apoteciji).

HABITAT: Skorja borovih vej in debel.

STATUS: Gliva ni bila vnesena v Evropo in je na karantenskem seznamu. Pričakujemo jo v okolici uvoz-nikov lesa, skorje ali sadik borov iz Severne Amerike.

PODOBNE VRSTE: Sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea) ima drobna, črna in okrogla trosišča. Sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum) ima svetlo rjava diskasta trosišča s črno zunanjo stranjo, vendar s starostjo počrnijo. Od borovega črnega raka ju ločimo po značilnostih trosišč in pri njiju se tipični rak navadno ne razvije.

VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja