IZVOR: Severna Amerika

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: še ni podatkov o pojavljanju pri nas

POTI VNOSA: seme, sadike, hlodovina, skorja, trosi, žuželke

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto

OPIS: Gliva F. circinatum okužuje borovo skorjo in povzroča njeno odmiranje, izcejanje smole in nastanek raka. Skorjo okužijo trosi, ki jih prenaša veter ali žuželke. Gliva prodre v gostitelja samo skozi rano. Pri starejšem drevju se lahko sušijo vrhovi vej, iglice venijo, najprej postajajo svetlozelene, nato rdeče rjave in se osipajo. Les pod rakavo rano je prepojen s smolo in zato medeno rumen. Pri sadikah je spodnji del stebelca zadebeljen in se močno smoli, pod skorjo je les temno rjav in prepojen s smolo.

HABITAT: Gostitelji so bori, lahko pa okuži tudi ostale iglavce. Bolezen je pogostejša na lokacijah z večjo zračno vlažnostjo in višjimi temperaturami.

STATUS: Borov smolasti rak se bo najverjetneje najprej pojavil v jugozahodnem delu Slovenije in v okolici okrasnih drevesnic.

PODOBNE VRSTE: Sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea), odmiranje poganjkov črnega bora (Gremmeniella abietina), sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum), borov črni rak (Atropellis spp.), borovi strženarji (Tomicus spp.).

VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja