Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Borov smolasti rak

Fusarium circinatum

Opozorilni seznam

.

EU fitosanitarna zakonodaja

.
Foto: Nikica Ogris
S smolo prepojen les. Foto: Nikica Ogris
Odmiranje poganjkov in vej. Foto: Nikica Ogris
Podobna vrsta: sušica najmanjših borovih poganjkov (Diplodia pinea). Foto: Nikica Ogris

Izvor: Severna Amerika

Prvi podatek v Sloveniji: še ni podatkov o pojavljanju v Sloveniji

Poti vnosa: seme, sadike, hlodovina, skorja, trosi, žuželke

Obdobje zaznavnosti: celo leto

Opis: Gliva F. circinatum okužuje borovo skorjo in povzroča njeno odmiranje, izcejanje smole in nastanek raka. Skorjo okužijo trosi, ki jih prenaša veter ali žuželke. Gliva prodre v gostitelja samo skozi rano. Pri starejšem drevju se lahko sušijo vrhovi vej, iglice venijo, najprej postajajo svetlo zelene, nato rdečerjave in se osipajo. Les pod rakavo rano je prepojen s smolo in zato medeno rumen. Pri sadikah je spodnji del stebelca zadebeljen in se močno smoli, pod skorjo je les temno rjav in prepojen s smolo.

Habitat: Gostitelji so bori, lahko pa okuži tudi ostale iglavce. Bolezen je pogostejša na lokacijah z večjo zračno vlažnostjo in višjimi temperaturami.

Status: Borov smolasti rak se bo najverjetneje najprej pojavil v jugozahodnem delu Slovenije in v okolici okrasnih drevesnic.

Podobne vrste: Sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea), odmiranje poganjkov črnega bora (Gremmeniella abietina), sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum) (stran 123), borov črni rak (Atropellis spp.), borovi strženarji (Tomicus spp.).

Vir: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih

Ste vrsto opazili v naravi?

Gojite vrsto na vrtu?

X