Izvor: Vhodna obala Južne Amerike.

Prvi podatek v Sloveniji: Še ni podatkov o pojavljanju v Sloveniji.

Poti vnosa: okrasna rastlina

Obdobje zaznavnosti: celo leto

Obdobje cvetenja: julij – avgust

Opis: Velika zelnata trajnica, ki zraste do 1,5 m v višino. Ima izrazito velike, dlanasto deljene liste, ki so široki tudi do 2 m. Rastline imajo veliko, debelo koreniko, ki je pri starejših rastlinah dolga 1,5 do 2 m in delno raste nad zemljo. Ko pozno jeseni listi odmrejo, so korenike dobro vidne. Na listnih pecljih so številne zelene bodičke, ki so usmerjene navzgor. Cveti od zgodnje spomladi do poletja. Pokončno socvetje izrašča med listi na cvetnem peclju, je veliko in zelo gosto. Posamezna rastlina proizvede do 250.000 semen. Razširja se s semeni in vegetativno.

Habitat: Uspeva na vlažnih rastiščih, na primer v vlažnih gozdovih, barjih in močvirjih, pa tudi v manjših potokih.

Vplivi: Čilenska gunera lahko oblikuje goste sestoje, iz katerih izrinja druge vrste. Zaradi velikih listov močno vpliva na podobo pokrajine. Na Novi Zelandiji ponekod zmanjšuje pretočnost potokov in
povečuje možnost poplav

Status: Pri nas se obe vrsti gunere občasno pojavljata kot okrasni rastlini, vendar za zdaj še ni podatkov, da bi uspevali podivjano. Čilenska gunera je v Evropi invazivna na Irskem in v Veliki Britaniji.

Podobne vrste: Čilenska gunera je na videz nekoliko podobna užitni rabarbari (Rheum x hybridum) ter tangutski rabarbari (Rheum palmatum), vendar so pri teh vrstah listi veliki največ 1 m, na pecljih oz. steblih pa ni bodičk. Pri rabarbarah je socvetje sestavljeno iz drobnih rdečkastih cvetov, ki so razpršeno nanizani na pokončnem steblu. Še bolj podobna je prav tako tujerodna dlanastokrpa gunera (Gunnera manicata). Ta je še večja in doseže do 2 m v višino. Bodičke so zelene z rdečo konico in usmerjene navzdol. Socvetje je bolj podolgovato in bolj rahlo kot pri čilenski guneri.

Pozor: vrsta je na seznamu po Uredbi (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.

Povzeto po Kus Veenvliet, J. in P. Veenvliet, 2017, Opisi izbranih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Poročilo naloge Priprava materialov za osveščanje in za identificiranje invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. 1. del. Izvajalec: Zavod Symbiosis. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor.