Domov > Tujerodne vrste > Tujerodne glive > Lovkasta mrežnica
IZVOR: Avstralija, Tasmanija, Nova Zelandija
PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 1966
POTI VNOSA: vnesena z volno, spontano širjenje
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: julij – oktober
OPIS: Glivo takoj prepoznamo po obliki polipa s 3 do 7 rdečimi kraki (lovkami), ki so prekriti z olivno zeleno sluzjo in smrdijo po mrhovini. Mlad trosnjak požene iz jajca, ki je na površini tal ali napol ugreznjeno v tla. Na začetku so kraki bledo rdeči in na vrhu združeni, kmalu pa se razprejo, postanejo intenzivno rdeči. Razprti so dolgi 5–12 cm. Sluzasta snov na lovkah vsebuje trose, ima izrazit, neprijeten vonj, s katerim privablja muhe, ki raznašajo trose.
HABITAT: Gliva je gniloživka (saprob) in jo najdemo na odpadlem listju, panjih in lesnem opadu.
STATUS: Pri nas je vedno pogostejša, predvsem na toplih in vlažnih rastiščih v listnatih gozdovih in parkih, v grmiščih, na travnikih in pašnikih.
PODOBNE VRSTE: Navadna mrežnica (Clathrus ruber), ki pa ima okrogel, votel, do 12 cm visok trosnjak, katerega stene sestavljajo mrežasto povezane prečke ali letvice gobjega tkiva, ki so rožnate ali živo rdeče. Na notranji strani teh letvic je temno olivna sluz s trosi, ki smrdi po mrhovini in privablja muhe.
VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja