IZVOR: Vzhodna Azija

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: okoli leta 2000

POTI VNOSA: okrasna rastlina

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto

OBDOBJE CVETENJA: junij – julij

OPIS: Srednje velik grm z dolgimi, lokasto ukrivljenimi vejami. Vzpenja se po okoliškem rastlinstvu, enoletni poganjki visijo. Poganjki imajo velike, nazaj ukrivljene bodice, pogosto nameščene nasproti v parih. Listi lihopernati, sestavljeni iz 5 do 11 podolgasto suličastih lističev, ki so zgoraj temnozeleni, spodaj sivo zeleni. Prilisti po robu izrazito resasti. V začetku poletja se razvijejo številni beli ali svetlorožnati cvetovi, veliki do 2 cm, združeni v češuljasta socvetja z 10 do 30 cvetovi. Ti so v primerjavi z drugimi vrstami šipka razmeroma majhni. Plodovi so približno 5 mm veliki, okrogli, sprva zeleni, zreli temno do vijoličasto rdeči. Na grmu ostanejo tudi pozimi.

HABITAT: Uspeva na gozdnem robu ali v presvetljenih gozdovih, v živih mejah, vzdolž vodotokov.

STATUS: Pogosta okrasna rastlina, lokalno invazivna. Verjetno neredko spregledana, saj uspeva med drugimi grmovnicami.

PODOBNE VRSTE: V Sloveniji uspeva veliko različnih vrst šipkov, vendar nima nobena druga vrsta tako resastih robov prilistov. Vednozeleni šipek (Rosa sempervirens) ima bele cvetove v manjših skupinah, a so cvetovi veliko večji (široki 2–5 cm).

VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja