Domov > Tujerodne vrste > Tujerodne rastline > Navadna dojcija
IZVOR: vzhodna Azija (Japonska, Kitajska)
PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 1990
POTI VNOSA: okrasna rastlina
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto
OBDOBJE CVETENJA: maj – julij
OPIS: Listopaden razvejan grm z lokastimi vejami, ki tvorijo kroglasto krošnjo. Mlade veje so puhasto dlakave, starejše pa imajo rjavo skorjo, ki se lušči. Listi so nasprotni, podolgasto do jajčasto suličasti, postopno zoženi v vrh, svetlozeleni, na obeh straneh zvezdasto dlakavi in na otip hrapavi. Zobci na listnem robu so togi (kot drobne bodičke). Približno 1 cm veliki cvetovi so združeni v latasta socvetja na vrhu poganjkov. Imajo pet belih venčnih listov (pri gojenih oblikah lahko rožnati ali podvojeni). Plodovi so suhe glavice, ki na vejah ostanejo do naslednje pomladi.
HABITAT: Na območju naravne razširjenosti uspeva na gozdnih robovih in jasah.
STATUS: Predvsem v Vipavski dolini, ter ponekod na Gorenjskem, v Zasavju in v Ljubljanski kotlini, je že precej pogosta, drugod morda spregledana.
PODOBNE VRSTE: Zelo podobna je pritlikava dojcija (Deutzia gracilis), le da je nekoliko nižja, listi pa na otip niso hrapavi. Navadni skobotovec (Philadelphus coronarius) ima veliko večje bele cvetove, ki imajo le po štiri venčne liste (pri nekaterih gojenih oblikah so podvojeni). Listi imajo izrazito koničast vrh.
VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja