Domov > Tujerodne vrste > Tujerodne rastline > Pavlovnija
IZVOR: Vzhodna Azija (Kitajska)
PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 1991
POTI VNOSA: okrasna rastlina, izvengozdni nasadi
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto
OBDOBJE CVETENJA: april – maj
OPIS: Hitrorastoče listopadno drevo z velikimi nasprotno razvrščenimi dolgopecljatimi listi. Listi veliki, nasprotno razvrščeni, srčasto jajčaste oblike, kratko priostreni. So celorobi, mladi pogosto plitvo trikrpi. Po vsej površini so dlakavi, zgoraj temno zeleni, spodaj svetlejši. Cvetovi, ki se pojavijo pred olistanjem, so združeni v latasta socvetja. Venec je dolg 3–5 cm, zvončast, bel do rožnat. Plod je viseča črtalasta glavica, podobna orehu, iz katere se še mesece po cvetenju iztresajo semena.
HABITAT: Uspeva v presvetljenih gozdovih, na gozdnih robovih, ob rekah ter na skalnih in ruderalnih rastiščih.
STATUS: Vse pogosteje opažamo širjenje v gozdovih, predvsem na posekah, ter ob vlakah in cestah. Širjenje je znano s Posočja, Štajerske, Bele Krajine in osrednje Slovenije.
PODOBNE VRSTE: Navadni cigarovec (Catalpa bignonioides) ima podobne liste, ki pa so na spodnji strani le nekoliko dlakavi in razvrščeni v vretencih po tri. Cvetovi, ki se razvijejo po olistanju, so beli z vijoličnimi črticami. Plodovi rjavi, podobni strokom. Kadar ne cveti, je mladim drevesom pavlovnije podobna tudi sončnica (Helianthus annuus), vendar so pri sončnici listi spiralno razvrščeni in imajo nazobčan rob.
VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja