IZVOR: Vzhodna Azija (Indija, Bangladeš, Kitajska, Koreja, Japonska, Indonezija, Malezija, Filipini).

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: Pri nas, pa tudi v drugih državah Evropske unij, še ni podatkov o spontanem pojavljanju te vrste v naravi

POTI VNOSA: Plezajoča dresen se ne uporablja kot okrasna rastlina. V ZDA je bila zanesena nenamerno, nato pa se je razširila v srednjeatlantskem delu ZDA ter na zahodni obali v zvezni državi Oregon.

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: marec – november

OBDOBJE CVETENJE: junij – november

OPIS: Enoletna vzpenjavka, ki se vzpenja tudi več kot 7 metrov visoko. Prepoznamo jo po svetlo zelenih listih, ki imajo značilno trikotno obliko. Na kolencih so izrazite listne škornjice, ki povsem objemajo steblo. Steblo, peclji in osrednja žila na spodnji strani listov imajo majhne nazaj ukrivljene trne. Poleti iz listne škornjice poženejo cvetni peclji, na katerih se razvije več drobnih, dokaj neopaznih cvetov. Plodovi zorijo od sredine poletja do pozne jeseni. Nezreli plodovi so zeleni, zreli pa temnomodri. Plodove razširjajo ptice in sesalci, na daljše razdalje pa se lahko prenašajo z vodnim tokom.

HABITAT: Na območjih zunaj naravne razširjenosti uspeva predvsem vzdolž cest, železnic, na gozdnih robovih, travnatih brežinah ter vzdolž vodotokov in na neobdelanih odprtih površinah. Pogostejša je na vlažnih tleh, vendar lahko uspeva tudi v bolj sušnih habitatih.

VPLIVI: Plezajoča dresen je hitro rastoča vzpenjavka, ki lahko s senčenjem izrinja domorodne zelnate rastline, grmovje ter mlada drevesa in ovira pomlajevanje gozda. Gost preplet trnatih stebel ovira
prehajanje živali in zmanjšuje rekreacijsko vlogo površin za ljudi. V drevesnicah, sadovnjakih in na
zelenih površinah je nadležen plevel.

STATUS: Pri nas še ni podatkov o spontanem pojavljanju te vrste v naravi. 

PODOBNE VRSTE: Podobna vrsta je pri nas domoroden navadni slakovec (Fallopia convolvulus), ki pa ima puščičaste liste z izrazito srčastim listnim dnom in nima trnov.

POZOR: vrsta je na seznamu po Uredbi (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.

POVZETO IN PRIREJENO PO: Kus Veenvliet, J. in P. Veenvliet, 2017, Opisi izbranih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Poročilo naloge Priprava materialov za osveščanje in za identificiranje invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. 1. del. Izvajalec: Zavod Symbiosis. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. https://bit.ly/2L123R4