IZVOR: Severna in Srednja Amerika

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 1972

POTI VNOSA: spontano širjenje, dež, veter, človek s sadikami

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto

OPIS: Največkrat odmrejo vrhovi iglic, na katerih so rdeče ali rdeče rjave pege ali proge, na njih, pa tudi drugje na odmrlih delih, so drobna črna trosišča, ki privzdigujejo povrhnjico. Najprej se pojavijo prosojne pege ali prečne proge, te porumenijo ali porjavijo, del iglice do vrha kmalu odmre. Na odmrlem, porjavelem tkivu nastane rdeča pega ali proga in na njej se oblikuje drobno, črno trosišče.

HABITAT: Ogrožen je črni bor, pa tudi rušje, pinija in rdeči bor.

STATUS: Bolezen je v zadnjih letih postala pogosta in se je pojavila tudi na Krasu, kjer je prej ni bilo. Močne okužbe so predvsem v vlažnih legah.

PODOBNE VRSTE: Rjavenje borovih iglic (Mycosphaerella dearnessii), rumeni borov osip (Cyclaneusma minus), sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea), borov osip (Lophodermium seditiosum).

VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja