IZVOR: Severna Amerika

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 1840

POTI VNOSA: okrasna rastlina

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto

OBDOBJE CVETENJA: september – oktober

OPIS: Do 1,5 m visoke, močno razrasle zelnate trajnice. Listi ozkosuličasti do jajčasto suličasti, koničasti, celorobi ali drobno nazobčani, pri dnu lahko z neizrazitimi ušesci. Po površini so lahko goli ali dlakavi. Steblo je golo ali na različne načine dlakavo. Na steblu je po več socvetij (koškov). V osrednjem delu koška so rumeni cevasti cvetovi, na robu pa, odvisno od vrste, beli, vijoličasti ali rožnati jezičasti cvetovi. Plodovi so dlakave ali gole rožke s kodeljico iz laskov, ki jim omogoča širjenje z vetrom.

HABITAT: Poraščajo ruderalna mesta, gozdne robove, grmičevje, obrežja rek, nasipe in opuščene kamnolome.

STATUS: Precej pogoste v nižinskem delu Slovenije. Pogosto sajene tudi kot okrasne rastline na vrtovih.

PODOBNE VRSTE: Najmanj tri vrste pri nas tujerodnih nebin imajo vijoličaste jezičaste cvetove. Gladka nebina (S. laeve) nima dlakavega stebla in ima polegle ovojkove liste. Virginijsko (S. novi-belgii) od gladke ločimo po številu jezičastih cvetov ter po obliki listov in ovojkovih listov. Novoanglijska nebina (S. novae-angliae) je bolj dlakava z velikim številom jezičastih cvetov. Belocvetoči tujerodni nebini suličastolistna nebina (S. lanceolatum) in drobnocvetna nebina (S. tradescantii) sta podobni enoletni suholetnici (Erigeron annuus), vendar imata obe suličasto črtalaste liste. Ovojkovi listi so pri nebinah v več plasteh, pri suholetnici pa le v eni plasti. Vse domorodne nebine so bistveno nižje. 

VIRI: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja