Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Sušica jelovih vej

Neonectria neomacrospora

Opazovalni seznam

.
Foto: Venche Talgo, Bioforsk
Podobna vrsta: rdeča sušica listavcev (Nectria cinnabarina). Foto: Dušan Jurc

Izvor: Severna Amerika

Prvi podatek v Sloveniji: še ni podatkov o pojavljanju pri nas

Poti vnosa: spontano širjenje, veter, človek s sadikami

Obdobje zaznavnosti: celo leto

Opis: V prvem letu po okužbi skorja jelovega poganjka hitro odmira in se smoli. Odmre lahko veja ali celo drevesce. Če je okuženo debelce, lahko nastane rakava rana, ki jo drevo v naslednjih letih poskuša zarasti. V drugem letu po okužbi se na površini odmrle skorje oblikujejo okrogla rdeča trosišča glive (periteciji), ki nastajajo v skupinicah predvsem na brazgotinicah odpadlih iglic. Trosišča so številnejša v bolj vlažnih razmerah.

Habitat: Gliva povzroča odmiranje skorje več vrst tujerodnih jelk in tudi navadne jelke (Abies alba). Lahko se okuži tudi smreka, če raste v bližini obolelih jelk.

Status: Bolezen je razširjena v nasadih božičnih drevesc na Norveškem in Danskem in v tamkajšnjih gozdnih nasadih jelk, s trgovino jo lahko prenesemo k nam.

Podobne vrste: Lahko jo zamenjamo s sušico vej iglavcev (Neonectria fuckeliana), pri kateri so trosišča makroskopsko podobna. Vrsti ločimo z laboratorijskimi molekularnimi tehnikami. Morfološko ji je podoben tudi bukov rak (Neonectria ditissima) in rdeča sušica listavcev (Nectria cinnabarina), ki pa kužita samo listavce.

Vir: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih rastlin v gozdu

Ste vrsto opazili v naravi?

X