Domov > Tujerodne vrste > Tujerodne rastline > Octovec
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 1980
POTI VNOSA: okrasna rastlina
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE CVETENJA: junij-julij
OPIS: Manjše dvodomno listopadno drevo ali grm s široko krošnjo. Listi veliki, lihopernati, s 13–27 lističi, ki imajo grobo nazobčan rob (pri gojeni obliki globoko deljeni). Listno vreteno, poganjki in mlade veje prekriti s štrlečimi dlačicami. Majhni, zeleno rumeni cvetovi so združeni v pokončna socvetja. Konec poletja se na ženskih rastlinah razvijejo koščičasti, rdeče štrleče dlakavi plodovi, ki so združeni v pokončna koničasta soplodja. Ta ostanejo na drevesu vse do pomladi.
HABITAT: Ruderalna rastišča gozdni robovi in jase, običajno na suhih tleh. Razširja se predvsem vegetativno, zato je na nova območja pogosto zanesen s prstjo.
STATUS: Pogosto gojeno drevo, ki se neredko bujno razrašča s koreninskimi poganjki v okolici matične rastline. Vse pogosteje ga najdemo tudi v naravi, kamor je bil verjetno zanesen z ostanki obrezanih rastlin z vrtov.
PODOBNE VRSTE: Veliki pajesen (Ailanthus altissma) nima nazobčanih lističev in je pri dnu le nekaj topih zobcev. Veje nimajo dlačic. Plodovi so enojni krilati oreški. Dišeči octovec (Rhus copallinum) ima na listnem vretenu stranske izrastke in rahlejše socvetje. Škrlatni octovec (Rhus glabra) na lističih in mladih vejah nima dlačic.
VIR: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih. Druga dopolnjena izdaja