IZVOR: Severna Amerika

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: okoli leta 1900

POTI VNOSA: okrasna rastlina

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto

OBDOBJE CVETENJA: julij – avgust

OPIS: Olesenela vzpenjalka. Listi imajo dolge peclje in so dlanasto deljeni na 5 do 7 lističev. Lističi so dolgi 5 do 15 cm, po obliki širokosuličasti, z nazobčanim listnim robom in kratkimi peclji. Nasproti listov so razvite razrasle vitice, ki imajo na koncih oprijemalne ploščice. Vinika je najbolj opazna pozno jeseni, ko so listi živordeči. Socvetja so široka, grozdasta, sestavljena iz drobnih, petštevnih rumenozelenih cvetov.  Plodovi so majhne, temnomodre jagode, ki jih na daljše razdalje raznašajo ptice. 

HABITAT: Kot pobegla vrtna rastlina se pojavlja v presvetljenih gozdovih, na gozdnih robovih, v obrečnih gozdovih ter v skalovjih.

STATUS: Ponekod že precej pogosta pobegla rastlina, ki lahko gosto prerašča domorodna drevesa in grmovje in s tem bistveno poslabša razmere za njihovo rast. Plodove razširjajo ptice, zato širjenja vrste z vrtov na naravna območja ne moremo preprečiti. 

PODOBNE VRSTE: Zelo podobna, pri nas ponekod prav tako že invazivna, je druga severnoameriška vinika, Parthnenocissus inserta, pri kateri vitice nimajo oprijemalnih ploščic, lističi so brez pecljev (sedeči), socvetje pa je pakobulasto. Nekoliko podoben je enoletni ali japonski hmelj (Humulus scandens), ki  ima dlanasto deljene liste, pri petrolistni viniki pa so listi pernato deljeni na 5-7 lističev, od katerih ima vsak kratek pecelj. 

VIRI: Jogan, N., K. Eler, Š. Novak, 2012. Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Zavod Symbiosis in Botanično društvo Slovenije