Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje
in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Rjavenje borovih iglic

Mycosphaerella dearnessii
Kaj to pomeni?
Foto: Dušan Jurc
Rjavenje iglic. Foto: Dušan Jurc
Črne pege pod povrhnjico na iglicah. Foto: Dušan Jurc

IZVOR: Severna in Srednja Amerika

PRVI PODATEK V SLOVENIJI: 2008

POTI VNOSA: spontano širjenje in prenos z gostitelji

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto

OPIS: Prva znamenja okužbe iglic so rumene pege, ki so včasih prepojene s smolo in se začnejo pojavljati ob koncu poletja. Kasneje postanejo temno rjave in se širijo v trakove, ki obkrožijo iglico in povzročijo odmiranje njenega vrha. Pozno jeseni se začnejo na odmrlih delih iglic oblikovati gosti hifni prepleti kot črne pege pod povrhnjico, ki jo kasneje dvignejo. V vlažnem vremenu se v njih oblikujejo trosišča, ki izločajo velike količine trosov v obliki olivno zelene sluzi.

HABITAT: Bolezen močno prizadene rušje, manj rdeči in alepski bor in redko tudi črni bor.

STATUS: Najdena na Bledu, v Ljubljani, Celju, Kostanjevici na Krki, Čatežu ob Savi; povsod so jo zatirali. Močno je okužena celotna dolina reke Soče.

PODOBNE VRSTE: Rdeča pegavost borovih iglic (Mycosphaerella pini), rumeni borov osip (Cyclaneusma minus), sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea), borov osip (Lophodermium seditiosum).

VIR:  Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, druga dopolnjena izdaja

Ste vrsto opazili v naravi?

We are using cookies to give you the best experience. You can find out more about which cookies we are using or switch them off in privacy settings.
AcceptPrivacy Settings

GDPR

  • Piškotki na spletni strani

Piškotki na spletni strani

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
X